Poslanka NSi Vida Čadonič Špelič je včeraj predstavila predlog mini novele kazenskega zakonika, ki naj bi pomagala rešiti tako imenovano romsko problematiko v jugovzhodni Sloveniji, vsaj v delu, ki se nanaša na mladoletne storilce kaznivih dejanj. Po mnenju poslanke se namreč številni mladoletniki in njihovi starši zavedajo, da jih mladoletniški zapor lahko doleti le izjemoma.
Zato krščanski demokrati predlagajo drastično zaostritev kaznovalne politike za mladoletnike, za katere sodišča izrekajo predvsem različne vzgojne ukrepe, v najhujših in redkih primerih pa tudi mladoletniški zapor. Slednjega je trenutno mogoče izreči zgolj starejšim mladoletnikom (starim od 16 do 18 let) za kazniva dejanja, za katera je po kazenskem zakoniku zagroženo najmanj pet let zapora. Po novem bi lahko starejše mladoletnike v zapor poslali že za blažja kazniva dejanja, za katera je minimalna zagrožena kazen zgolj eno leto, prav tako pa bi bilo mogoče kazen mladoletniškega zapora izreči tudi otrokom, starim od 14 do 16 let – če bi storili kaznivo dejanje z najnižjo predpisano kaznijo treh let zapora.
Povsem nesprejemljivo zaostrovanje
»Gre za povsem nesprejemljiv predlog in za primer spreminjanja zakonodaje zaradi enega ekscesnega primera,« je do predloga izrazito kritična dr. Mojca M. Plesničar z Inštituta za kriminologijo pri ljubljanski pravni fakulteti. Opozarja, da nikakor ni res, da je mladoletniške kriminalitete vedno več. Na dolgi rok se tako v Sloveniji kot tudi drugod mladoletniška kriminaliteta celo znižuje. Iskanje rešitev, s katerimi bi več mladoletnih prestopnikov lahko poslali v mladoletniški zapor, je po mnenju strokovnjakinje povsem neprimerno, saj je ključni cilj njihova rehabilitacija.
Tudi lanska analiza stanja mladoletniške kriminalitete, ki so jo v okviru Sveta Evrope izvedli domači in tuji eksperti, ni pokazala potrebe po zaostrovanju kaznovalne politike, temveč povsem druge pomanjkljivosti, med drugim tudi to, da institucije, ki izvršujejo kazenske sankcije za mladoletnike, nimajo ustreznih znanj, programov in strokovnjakov.
»Popoln nesmisel je začeti zatiranje kriminala pri otrocih oziroma mladostnikih. To ne pomeni, da dovolimo, da se izmuznejo kazenski odgovornosti. Pomeni le, da razumemo zakonitosti deviantnega vedenja in se v skladu s tem tudi odzivamo. Mladostniki in otroci, ki odraščajo v romskih naseljih, so od malega izpostavljeni vedenjskim vzorcem, ki se, z redkimi izjemami, vraščajo v njihovo osebnost. Zato je nerazumno pričakovati vedenjske spremembe prav pri njih, če pa jih ožje okolje spodbuja, praviloma sili v nekaj čisto drugega,« se o zgrešenosti pristopa, kakršnega so si zamislili v NSi, strinja tudi kriminolog in penolog dr. Dragan Petrovec, ki dodaja, da je utemeljevanje nove zakonodaje z opisi, da »gori cela jugovzhodna Slovenija«, daleč od razumne kriminalitetne politike. Zaostrovanje kazni v takšnih razmerah je za nameček dokazano neučinkovito.
Populistični predlog brez razmisleka in analiz
Predlog novele zakona, ki so ga pripravili v NSi, je med drugim izjemno skopo obrazložen. Poslanci NSi so v njem zapisali, da »vse večji problem predstavlja nasilje mladoletnih Romov«, pri čemer se ne sklicujejo na nikakršne statistične podatke, temveč le na nekaj medijsko izpostavljenih primerov. Prav tako v predlogu zakona ni niti osnovnih podatkov o kaznovalni politiki na področju mladoletniške kriminalitete.
Ti podatki so javno dostopni že z nekaj kliki. Letno poročilo policije razkrije, da so policisti lani obravnavali 1552 kaznivih dejanj s področja mladoletniške kriminalitete, po podatkih statističnega urada pa so sodišča istega leta pravnomočno obsodila 188 mladoletnikov. Na mladoletniški zapor lani ni bil obsojen nihče, sodišča pa so zoper 187 mladoletnikov izrekla različne vzgojne ukrepe. Pet mladoletnikov je moralo v vzgojni zavod, trije v prevzgojni dom, dva pa v zavod za usposabljanje. V 123 primerih so se sodniki odločili za nadzorstvo centra za socialno delo, 31 mladoletnim obsojencem so izrekli različna navodila in prepovedi, triindvajsetim pa ukor. Mladoletniški zapor kot najstrožja sankcija za najhujša kazniva dejanja se tudi sicer izreka redko – po podatkih statističnega urada je v zadnjih desetih letih moralo za rešetke 11 mladoletnikov.
Ministrstvo za pravosodje: Spremembe morajo biti premišljene
»Področje mladoletniške kriminalitete je izjemno občutljivo, kompleksno in izrazito multidisciplinarno. Terja sodelovanje številnih resorjev, spremembe na tem področju pa morajo biti premišljene in osnovane na dobrem poznavanju posebnosti mladoletniške kriminalitete,« so v odzivu na predlog NSi zapisali na ministrstvu za pravosodje. Med drugim so poudarili, da lahko ima neustrezen odziv države nasproten učinek temu, kar s posebnimi kazenskopravnimi sankcijami za mladoletnike zasledujemo – torej vzgojo, prevzgojo in pravilen razvoj ter ponovno in dejavno vključitev mladoletnika v družbo.
