Predlani so v EU zasegli 30,7 tone novih psihoaktivnih snovi (NPS). Največ doslej. Gre za v laboratorijih ustvarjene snovi, ki se jih da naročiti prek spleta, proizvajalci pa jih v paketih pošiljajo po pošti. Ravno zato se velikokrat izmuznejo organom pregona. »Proizvodnja je na splošno težko sledljiva, še težje sledljive pa so poštne in paketne pošiljke, v katerih se skriva prepovedana droga in na tak način pride do uporabnika,« pravi Drago Menegalija z generalne policijske uprave (GPU). V policiji se zavedajo pomembnosti vstopnih točk v Slovenijo. »Večina sintetičnih drog je namreč naročena prek spleta na tako imenovanih odprtih spletnih straneh (dostopnih vsem, op. a.), prek družbenih omrežij ali temnega spleta ter so dostavljene kot poštne ali paketne pošiljke,« še navaja sogovornik. V policiji se ob tem vseeno zavedajo, da predvsem mladi drogo pogosto kupijo ali uporabijo v krogu znancev in prijateljev.
V Sloveniji priljubljena »sladoled« in mefedron
»Močne sintetične snovi, nove mešanice drog in spreminjajoči se vzorci uporabe predstavljajo vse večjo grožnjo v Evropi,« so v poročilu junija letos izpostavili v Evropskem centru za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA). Med novejše oblike tako imenovanih dizajnerskih drog med drugim uvrščajo sintetične kanabinoide, sintetične katinone, ketamine, fentanil, sintetične opioide … Gre za raznoliko in nenehno spreminjajočo se skupino drog. »Gre za snovi, ki so na trgu malo časa in o katerih ne vemo veliko, ne o (stranskih) učinkih, odmerkih ne o dolgoročnih posledicah. Zaradi tega pomanjkanja znanja predstavljajo dodatno grožnjo. Pri nas sta najbolj priljubljena sintetična katinona sladoled (3-mmc) in mefedron (4-mmc),« pravi Marko Verdenik iz združenja za zmanjševanje škodljivih posledic drog DrogArt. Najbolj razširjena sta med mlajšimi odraslimi.
Nove psihoaktivne snovi so se tako pri nas kot širše po svetu pojavile leta 2008, ko je na trgu tradicionalnih drog zaradi zaprtja nezakonitih destilarn spojine safrol v Kambodži, iz katerega se proizvaja, svet ostal brez MDMA oziroma ekstazija. »Povpraševanje po njem je ostalo, uporabniki so si ga še vedno želeli, proizvajalci in preprodajalci pa so iskali alternative. V kitajskih laboratorijih je nastal mefedron, ki je po učinkih posnemal MDMA. In ker je šlo za novo snov, še ni bila na seznamu prepovedanih, kar pomeni, da so jo nekaj let povsem zakonito prodajali,« je razložil Verdenik. Kriminalne združbe so takrat na veliko služile, najplodovitejše obdobje pa je bilo med letoma 2008 in 2016.
Hiter razvoj in spreminjanje sestave
Danes te snovi nastajajo tudi v laboratorijih na evropskih tleh. Iz evropskega policijskega urada Europol so avgusta sporočili, da so na Poljskem razbili kriminalno mrežo, ki je v laboratorijih proizvajala sintetične droge. V skupni akciji poljskih in ukrajinskih organov pregona so aretirali sedem kriminalcev, v 38 racijah v obeh državah pa odkrili in zaprli osem laboratorijev. V njih so poleg ogromnih količin kemikalij in drugih pripomočkov za proizvodnjo sintetičnih opioidov zasegli še 195 kilogramov kristalnega metadona, 153 kilogramov sintetičnega stimulansa a-PVP ter 430 litrov reakcijskih mešanic različnih vrst mamil, pripravljenih za končno fazo proizvodnje. Zasegli so tudi mefedron in a-PVP, snovi iz skupine sintetičnih katinonov, ki po navedbah Europola predstavljajo vse večji problem v nekaterih državah EU. Povzročajo namreč resne psihološke in nevrološke motnje, njihova zloraba pa vodi v veliko tveganje za zasvojenost, poškodbe organov in smrt. Sodeč po poročilu EMCDDA največ skrbi povzročajo močni sintetični opioidi, ki se včasih napačno prodajajo ali mešajo z zdravili in drugimi drogami, MDMA, ki je mešan s sintetičnimi katinoni, in izdelki iz konoplje, ki so mešani s sintetičnimi kanabinoidi. Tisti, ki drogo vzame, tako ne ve točno, kaj sploh je dal vase. Kar je še dodatno nevarno.
»Največji izziv pri teh snoveh sta njihov hiter razvoj in spreminjanje sestave, zaradi česar so v veliki nevarnosti predvsem uporabniki,« so sporočili iz slovenske policije, kjer so seznanjeni s pojavom novih sintetičnih drog. »Različna urejenost zakonodaj znotraj EU in širše omogoča prodajo, preprodajo, uporabo in eksperimentiranje z različnimi psihoaktivnimi snovmi, ki niso na seznamu prepovedanih drog, tako v Sloveniji kot drugod,« je za Dnevnik še pojasnil Drago Menegalija. Slovenska policija je sicer aktivna članica sistema za opozarjanje na pojav NPS (EWS) in v okviru svojega dela – zasegi in analiza prepovedanih drog, obravnava predoziranj – zbira podatke o ponudbi na trgu. »V primeru odkritja NPS, ki zaradi učinka ogroža zdravje uporabnikov, policija obvesti nacionalno kontaktno točko, NIJZ, ter ostale člane EWS. Policija sodeluje tudi v projektu zbiranja vzorcev NPS za testiranje, kar je del preventivnega programa za zmanjševanje tveganja predoziranja in drugih zapletov, povezanih z uporabo neznanih snovi.
