Ivan Rajević, ki je 7. januarja v zgodnjih jutranjih urah v Celju zagrešil hudo kaznivo dejanje poskusa umora svoje partnerice, tako mu očita obtožnica, je vse od takrat v priporu v celjskem zaporu. Kazenska obravnava zoper njega je pri koncu, sodnica Leonida Jager je obravnavo razpisala tudi za prejšnji teden, ko bi lahko slišali zaključne besede tožilstva in obrambe, temu bi zelo verjetno sledila sodba. A obravnava je bila preklicana, predsednica celjskega sodišča pa je pojasnila, da se je to zgodilo zaradi obvestila iz celjskih zaporov, da za obtoženega ne morejo zagotoviti spremstva pravosodnih policistov. Da bo ironija večja, sta stavbi zapora in sodišča druga zraven druge, pazniki lahko obtožene do sodne dvorane privedejo peš.

Res pa je, da morata vsakega pripornika ali zapornika na sodišče pospremiti najmanj dva pravosodna policista, ki sta nato prisotna ves čas obravnave in obtoženca tudi pospremita nazaj. Čeprav imajo priporne zadeve na sodišču prednost pri obravnavi, tudi to včasih ne pomaga in pripornik tako ostane v prostorih zapora. Kot pojasnjujejo na Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS), je posebna težava premajhno število pravosodnih policistov in inštruktorjev, da bi lahko izvedli vse potrebne naloge.

Od zapora do sodišča le nekaj korakov

Največ slabe volje je seveda na sodišču, ko na obravnavo (če do preklica pride tik pred zdajci) zaman pridejo člani sodnega senata, tožilstvo, obramba, podporne službe ... Kot je pojasnila predsednica celjskega sodišča Petra Giacomelli, je število obravnav, ki so na njihovem sodišču odpadle zaradi neprivedbe pripornika, precejšnje. »Razumemo kadrovsko stisko zavoda, saj se tudi na sodiščih soočamo s pomanjkanjem ustreznih kadrov, ampak praktično v vseh primerih gre za nujne priporne zadeve, kjer sta preklic in preložitev obravnave še toliko bolj problematična. Podaljšuje se čas teka postopka, za kar pa smo nazadnje žal vedno krivi mi. Vsak preklic prinaša s seboj dodatno delo in posega v organizacijo dela sodnikov, vpisničark, sodnih zapisnikaric in tudi tukajšnjega urada, kjer določamo in obveščamo o tem tudi sodnike porotnike. Še večji problem je, kadar do tega pride tik pred obravnavo ali celo na dan same obravnave, ko včasih niti ni mogoče obvestiti o tem vseh vabljenih, tudi izvedencev, prič. Sodnik mora najti nov termin in ga uskladiti z vpletenimi. Ne nazadnje so s tem povezani tudi stroški,« navaja Giacomellijeva.

Tudi ona izpostavlja, da je v njihovem primeru pripor praktično v isti stavbi kot sodišče. »To pomeni, da gre za privod peš in je takšen izpad še toliko težje razumeti. Zato nam pogostost izpadov privodov povzroča vedno več sivih las,« navaja. Včasih je rešitev obravnava prek videokonferenčnega sistema, a to je mogoče le ob soglasju vseh strank (obrambe, tožilstva, obtoženega, sodnega senata). »Tak način je primeren, če je potrebno zaslišanje nekoga, ki je v tujini, ali pa da oškodovancev ne izpostavljamo prisotnosti obtoženih. A sta za to potrebni predhodna priprava in udeležba strokovnega kadra, tako na sodišču kot na drugem kraju izvedbe videokonference. Torej, tudi če bi vse stranke soglašale s takim načinom ali bi senat sprejel tak sklep, bi to morali vedeti prej, ne zadnji dan pred obravnavo, poleg tega pa bi tudi v priporu morali imeti koga, ki bi bil prisoten pri priporniku. Zato je vprašanje, ali bi bilo to kadrovsko kaj manj obremenjujoče kot privesti pripornika po hodniku na naše sodišče,« je zelo jasna Giacomellijeva.

Letos že več kot 400 odpovedi

»Zavedamo se, da je zagotavljanje spremstev naša dolžnost in da ima lahko neizvršitev spremstva posledice za zaprto osebo, zato je odpoved skrajni ukrep, ko so izčrpane vse druge možnosti,« pojasnjujejo na URSIKS. Kot dodajajo, so imeli lani 10.950 spremstev zaprtih oseb zunaj zavoda. »Zaradi nezadostnega števila pravosodnih policistov, bolniških odsotnosti, zakonskega zagotavljanja počitkov in preseženih tedenskih obremenitev pravosodnih policistov pa nam ni uspelo izvesti vseh odrejenih spremstev. V preteklem letu je bilo tako skupno odpovedanih 813 spremstev,« še dodajajo. Letos, do 29. maja, pa so bili primorani v vseh zavodih za prestajanje kazni zapora skupno odpovedati 406 spremstev, od tega v ljubljanskem 133, v Celju 63 in Mariboru 23. »Kljub trenutnim razmeram si stalno prizadevamo, da bi bilo odpovedi čim manj. V ta namen že od leta 2017 intenzivno spodbujamo tudi uporabo videokonferenčnega sistema, k čemur so nas dodatno spodbudile razmere v času covida-19. Konec leta 2020 nam je tako uspelo zagotoviti dodatnih deset profesionalnih konferenčnih sistemov in 15 tablic, ki smo jih razporedili v vse zavode za prestajanje kazni in v njihove oddelke. Povečanje števila videokonferenčnih sistemov se je pokazalo kot dobra naložba, saj smo na tak način število obravnav, ki so potekale na daljavo, povečali z manj kot 10 v preteklih letih na 413 v letu 2022,« še povedo v URSIKS.

Število pripornikov se povečuje

Na URSIKS ocenjujejo, da se je število odpovedi spremstev na sodišča in v druge ustanove povečalo predvsem zaradi povečanega števila pripornikov. »Povprečno število pripornikov v slovenskih zaporih namreč že od leta 2016 vztrajno narašča. V omenjenem letu je bilo povprečno dnevno število pripornikov 210, v letu 2022 pa že 377. Žal na priliv zaprtih oseb nimamo vpliva, s povečanjem teh pa se povečuje tudi število nalog, ki pa nam jih z obstoječim kadrom ne uspe realizirati,« še pravijo na URSIKS. Se pa ta čas pogovarjajo o možnih dodatnih sistemskih ukrepih in rešitvah na tem področju, prav tako promovirajo poklic pravosodnih policistov, saj gre, kot pravijo, za dinamičen poklic z redno plačo, nenehnim izobraževanjem in usposabljanjem, pa tudi vplačilom obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja.