Filadelfija. Že vse od konca februarja 1957 je skušala policija v Filadelfiji odkriti identiteto »fanta v škatli«. Ob cesti Susquehanna Road v gozdnatem predelu na severovzhodu šestega največjega ameriškega mesta so namreč takrat v kartonasti škatli našli truplo fantka, starega med štiri in šest let. Bil je zavit v odejo, brutalno pretepen, poln modric, a tudi umit, s sveže postriženimi lasmi in nohti. Policija je ugotovila, da je bil podhranjen, tehtal je nekaj čez trinajst kilogramov, na telesu je imel tri večje brazgotine. Bil je umorjen, najverjetneje je bil vzrok smrti udarec po glavi. Primera policija nikoli ni rešila, še več – do pred dnevi ni bilo niti jasno, kdo fant sploh je. »Mnogim poskusom navkljub je identiteta fantka dolga desetletja ostala skrivnost. Z vztrajnim preiskovanjem in analizo DNK pa nam je končno uspelo ugotoviti, kdo je bil,« so z lokalne policijske postaje sporočili v torek, dva dni kasneje pa končno razkrili njegovo ime – Joseph Augustus Zarelli.
Morilca še nimajo
Primer je že v 60. letih prejšnjega stoletja pritegnil pozornost javnosti, natisnili so skoraj pol milijona letakov z dečkovim obrazom, ki so jih delili tudi ob plačilu bencina na vseh bencinskih črpalkah v mestu. Nekaj sto policistov je večkrat prečesalo kraj in okolico najdbe trupla, a so sledi vodile v slepo ulico. Kljub velikim naporom policije se je preiskava bolj ali manj ustavila že teden dni po najdbi trupla, pa čeprav so zaradi letakov prejeli okoli 500 pisem z možnimi informacijami, javilo pa se jim je tudi več kot sto potencialnih prič. A nihče ni zares vedel ničesar. Do zdaj, ko so se z detektivskim delom in revolucionarno preiskovalno tehniko genetske genealogije dokopali do identitete štiriletnika. V sistemu so namreč našli sorodnike po mamini strani družine. Oba starša sta sicer mrtva, živih pa je nekaj njegovih sorojencev. »65 let je zgodba ameriškega neznanega otroka burila duhove v tej skupnosti, v mestu, v državi in po svetu. Nikoli ga nismo pozabili,« je pojasnila vodja filadelfijske policije Danielle Outlaw. Policija sicer sumi, kdo bi dečka lahko umoril, a za zdaj o tem ne more govoriti. Upajo, da bo identifikacija otroka pomagala pri zbiranju dodatnih informacij. »Morda nam ne bo uspelo nikogar aretirati, a se bomo na vso moč potrudili, da bomo vsaj ugotovili, kdo je bil kriv,« pa je obljubil Jason Smith iz enote za preiskovanje umorov.
Še vedno ponujajo
denarno nagrado
Teorij, kdo je fant in kaj naj bi se zgodilo z njim, je bilo v vseh letih ogromno, a sta bili kot najbolj možni sprejeti dve. Prva je bila, da je bil deček sin pastorke vodje rejniškega doma. Ko je po nesreči umrl, so se trupla znebili, da bi prikrili njen neporočen status in samohranilstvo. A policija ni našla nobene povezave med truplom in rejniškim domom. Druga teorija je luč sveta ugledala šele leta 2002, ko se je policiji javila Martha, sicer duševna bolnica. Njena nasilna mama naj bi poleti 1954 fantka, Jonathana, kupila od njegovih staršev ter ga dve leti in pol fizično in spolno zlorabljala. Ko je nekega večera izbruhal vso večerjo – šlo je za pečen fižol – ga je pretepla skoraj do smrti. Umrl je v banji med kopanjem. Martha je mami pomagala, da se je znebila trupla. Policiji ni uspelo potrditi njene zgodbe. Primer je najstarejši nerazrešen umor v mestu, policija pa za informacijo, ki bi vodila do prijetja dečkovega morilca, še vedno ponuja 20.000 dolarjev nagrade.
