»Zahtevam, da je javnost tu, da ve, kaj se na sodišču dogaja! Da se izve resnica o delu sodišča in tožilstva, ne pa da mamico otrok mediji pristransko kujejo v nebesa, otroke pa se zadržuje v negotovosti zaradi zavlačevanja sodišča!« je vzrojil Ranis Smajlović, ki mu še enkrat sodijo zaradi tega, ker je decembra predlani iz Švice svoja otroka odpeljal neznano kam – vse od takrat ju njuna mama, njuna izključna skrbnica, ni videla. Smajlović zagotavlja, da sta na varnem, preskrbljena in zdrava.
V slabo voljo ga je na začetku naroka spravil predlog tožilke Janje Potisk, ki je zahtevala izključitev javnosti, češ da bodo na tak način poskrbeli za varstvo osebnega in družinskega življenja obeh otrok in njune mame. Smajlovićeva zagovornika Igor Grošelj in Borut Markošek sta bila proti, češ da na ponovljenem sojenju glede na napotke višjega sodišča, ki je prvo sodbo razveljavilo, ne bodo govorili o družinskem življenju otrok in mame v preteklosti, pač pa o materini trenutni situaciji. Smajlovića je razprava razhudila, potem pa je najprej tožilki, nato pa še sodnici začel očitati, da se ob njegovih besedah nasmihata. In na koncu kar za obe zahteval izločitev. Za sodnico je dejal, da je pristranska in zavlačuje postopek in tako poskuša izsiliti, da bi povedal, kje sta otroka, potem pa bi ju deportirali v Švico. »Ampak otroka nista v Sloveniji, pač pa na varnem v tujini,« je po koncu naroka povedal za medije. Sodnica Klavdija Bercieri je obravnavo prekinila, dokler o predlogu za njeno izločitev ne bo odločil predsednik sodišča.
Znova o kazni
Smajlović je tako kot na prvem sojenju tudi tokrat zatrdil, da je decembra 2021, ko je materi iz Švice odpeljal otroka, kjer so v preteklosti skupaj živeli, delal samo v korist takrat tri leta stare hčerke in šest let starega sina. »Reševal sem svoja otroka, odpeljal sem ju iz nevarnega okolja,« je vztrajal. Mati se je z otrokoma zaradi njegovega domnevnega nasilja v Švici zatekla v varno hišo, nato pa so jih namestili v rejniško družino. Materi so dodelili skrbništvo, njega pa o tem noben od državnih organov ni nič vprašal, trdi obtoženi. Ko je videl, kako otroka pri rejniški družini trpita, ju je od tam odpeljal. »Sin je spet lulal v hlače, ponoči je bil jok, pojavila se je agresija, nezaupanje v ljudi, zavračanje hrane. Bila sta lačna, prihajala v modricah, prepovedali so jima govoriti slovensko in bosansko … Vsakič sta prosila, ali lahko ostaneta pri meni,« je Smajlović pripovedoval na prvem, povečini tajnem sojenju.
Sodišče je maja lani odločilo, da ni nobenega dokaza, da sta bila otroka ogrožena, sploh pa ne v taki meri, da bi ju bilo treba na vrat na nos odpeljati od mame in iz države. Obsojen je bil na pogojno kazen leto dni in sedem mesecev zapora s preizkusno dobo treh let s posebnim pogojem, da mora v mesecu dni po pravnomočnosti sodbe otroka vrniti mami, sicer bo šel v zapor. A je sodbo višje sodišče letos razveljavilo. Ni sicer podvomilo o Smajlovićevi krivdi, je pa sodnici naročilo, naj znova odloči o kazenski sankciji. Ponovno bo morala razsoditi tudi še glede dveh obtožb proti Smajloviću. In sicer da naj bi grozil uslužbenki CSD Zagorju ob Savi, ob klicu na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pa napovedoval teroristični napad. Obojega je bil na prvem sojenju oproščen. Oproščen je bil tudi tega, da je ob aretaciji napadel policiste specialce. S tem delom oprostilne sodbe so se strinjali tudi višji sodniki.
