Skoraj trideset let po prvem umoru je policija ujela serijskega morilca z Long Islanda. Pred kratkim so aretirali 59-letnega newyorškega arhitekta Rexa Heuermanna in ga obtožili umora treh žensk, čeprav je žrtev zagotovo še mnogo več. Najmanj enajst, ki naj bi nasilne smrti umrle med letoma 1996 in 2011, vsaj del ostankov njihovih trupel pa so našli na plažah južne obale Long Islanda. Večina žrtev je bila prostitutk. Na trupla je policija naletela šele med iskanjem pogrešane 24-letnice leta 2010. Njo so pod peskom na obali Atlantika našli mrtvo decembra 2011, v mesecih pred tem pa so na bližnjih plažah odkopali še deset drugih. Heuermann je glavni osumljenec postal že pred več kot letom dni, policija je odtlej pozorno spremljala vsak njegov korak. Prejšnji teden so ga aretirali in ga obtožili umorov treh žrtev, ki so jih z njim povezali prek bioloških sledi. Osumljen je umora še četrte žrtve, z drugimi pa jim ga (še) ni uspelo povezati. Vzorec njegovega DNK za primerjavo so dobili s skorje pice, ki jo je vrgel v smeti. Ob branju obtožnice se je 59-letni oče dveh otrok, ki je vsa ta leta živel mirno in običajno družinsko življenje, zlomil. Odvetniku naj bi v solzah zatrdil, da nimajo pravega človeka. Krivde na sodišču ni priznal. Trenutno je v priporu, njegova družina sodeluje s tožilstvom.
Nikoli odnehali
»Česa tako groznega še nisem videl. To so dejanja demona. Težko si je predstavljati, kaj se takemu človeku dogaja v glavi. Vse, kar je storil žrtvam, je bilo namenoma. In ravno zato je zame eden najhujših,« je osumljenca in njegove domnevne zločine opisal Anthony Carter, namestnik policijskega komisarja okrožja Suffolk. »Ne morem si predstavljati bolečine, ki so jo v tem času prestajale družine. Kakor tudi ne, kako je kdo sposoben storiti takšno zlo. To so bile matere, hčere, del skupnosti. Nihče si ne zasluži tega, kar se jim je zgodilo,« je še dodal Carter, ki je lani prevzel vodenje posebne delovne skupine, ustanovljene prav za preiskovanje tega primera. V njej so moči združili lokalni kriminalisti, policisti zvezne države New York in šerifovega oddelka, okrožnega tožilstva, FBI … Policija se je dolga leta branila ostrih kritik, da so primere pogrešanih in umorjenih deklet postavili na stranski tir, ker so živele na robu družbe in prodajale svoje telo. Obstajale so celo teorije, da je v umore vpletena lokalna policija. Namestnik policijskega komisarja Carter danes pravi, da kriminalisti nikoli niso odnehali v lovu na serijskega morilca. Pregledovali so podatke mobilnih telefonov, račune kreditnih kartic, zbirali sledi DNK in iskali morebitna ujemanja. Najbolj strah jih je bilo, da bi v tem času naleteli na novo truplo. Na srečo jim je proti Heuermannu uspelo še pred tem zgraditi trden primer. Preiskava še ni končana.
Devetinpetdesetletnik je za zdaj obtožen umora treh od štirih žensk, znanih kot »Gilgova četverica«, katerih trupla so leta 2010 odkrili na plaži Gilgo na južni obali Long Islanda. Stare so bile od 22 do 27 let, vse so bile spolne delavke. Med seboj so si bili podobni tudi kraji zločinov, je potrdil okrožni državni tožilec, saj so bila trupla prek glave, trupa in nog prekrite z vrečevino. Obtoženi naj bi v stik z mladenkami stopil prek mobilnikov za enkratno uporabo, njihovo delovanje jim je uspelo izslediti skoraj do obtoženčeve domače hiše le zaliv stran od kraja umorov. Na enem truplu so našli njegov DNK, na dveh lase njegove žene, ki pa je v času umorov ni bilo v državi. Domnevajo, da jih je nanju prenesel prav on.
Preiskava zgodovine spletnega iskanja je pokazala, da je natančno in redno spremljal napredek policije v primeru »svojih« umorov, zanimale pa so ga tudi družine žrtev. A ne le to. Obseden naj bi bil še z nasilno pornografijo, v kateri so zlorabljali ženske, jih posiljevali in (na videz) ubili. Nič kaj v skladu s podobo umirjenega družinskega očeta, kakršno je dajal v domači soseski. Pred njegovo hišo, ki jo nekateri sicer opisujejo kot temnico, so se v dneh po aretaciji zbirali sosedje in se čudili, s kom so se družili na vrtnih zabavah. Za kovinskimi vrati v kleti, podobnimi kot v trezorju, je policija odkrila od 200 do 300 kosov orožja. Registriranih naj bi jih imel manj kot sto. Ljubezni do pištol, pušk in še česa močnejšega ni skrival. Sodelavci so ga imeli za rahlo čudnega, v družbi nerodnega, a zgovornega. Najraje je govoril o sebi in svojih dosežkih.
