V Srebrni niti so v današnjem sporočilu za javnost opozorili na porast spletnih goljufij, tudi naraščanje zneskov, »ki jih goljufi izpulijo nič hudega slutečim starejšim, ki lahko ostanejo brez vseh prihrankov ali celo nepremičnine«. »Zato tudi v Srebrni niti opozarjamo, da ni dovolj, da starejši, tudi po sili razmer zaradi slabo dostopnega zdravstva, dobijo v roke mobilni telefon ali računalnik, ob tem pa niso vešči rokovanja z njima,« so zapisali. Kot so ocenili, se očitno premalo pozornosti nameni informacijskemu opismenjevanju starejših.

Nevarna tudi družbena omrežja

»Za starejše so lahko nevarna tudi socialna omrežja, ki jim nasedajo, tudi zaradi osamljenosti, informacijske nepismenosti ali naivnosti. Prepogosto verjamejo vsemu, kar preberejo, sem štejejo tudi ljubezenske prevare, kjer prednjačijo starejše samske ženske, četudi drugi niso izključeni. Opozorili bi še, da nekontrolirano, neprimerno oglašanje, komentiranje po socialnih omrežjih, kot sta Twitter in Facebook, lahko avtorju škoduje, saj za vedno ostane zapisano na spletu,« so poudarili.

Posebej so pozvali tudi k previdnosti starejših ob nagovarjanju v nepoznane načine vlaganja denarja, denimo v virtualne valute, pod pretvezo hitrega zaslužka ali visokih obrestnih mer.

Prav tako so spomnili na opozorilo policije v zvezi s primeri prošenj neznanih oseb za namestitve novih aplikacij na računalnik ali telefon, »ker s tem lahko goljufi upravljajo vaš računalnik/telefon, celo bančne storitve, kar bi lahko primerjali s situacijo, ko lopova spustite v stanovanje«.

Nasilna prodaja akviziterjev

V združenju so se dotaknili še nasilne prodaje različnih izdelkov akviziterjev in drugih, ki skušajo po telefonu ali osebno vsiliti nepotreben nakup, med drugim zdravstvenih pripomočkov, zavarovanja, ali ljudi kako drugače ogoljufati.

»Akviziterji ciljajo na posebej ranljive skupine, kot so starejši, psihofizično krhki ali s težavami v duševnem zdravju, na primer osebe z demenco. V zadnjem času opažamo porast podjetij, ki starejše vabijo na predstavitve svojih izdelkov, pod pretvezo brezplačnega kosila ali darila, nakup se nato spremeni v obročno odplačevanje, kar pogosto ugotavljajo šele sorodniki,« so podčrtali.

Kako ravnati ob zlorabi?

V tej luči so pripravili nekaj nasvetov, kako ravnati ob zlorabi starejše osebe. Žrtve ali njihovi bližnji naj s problemom seznanijo osebnega zdravnika, medicinsko sestro v ambulanti družinske medicine, referenčni ambulanti, patronažno medicinsko sestro, obrnejo se lahko tudi na pristojni center za socialno delo.

Poleg tega velja preko lokalnega društva upokojencev preveriti, ali pri njem deluje projekt Starejši za starejše, kjer vitalni starejši skrbijo za nemočne člane, in so lahko bolj pozorni. Sorodniki naj tudi nemudoma preverijo, ali je že potekel 14-dnevni rok za odstop od pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov (prodaja na domu) in prodajalca pisno obvestijo o odstopu od pogodbe. Ostanejo še prijava na Tržni inšpektorat RS, na policijo ali na drug ustrezen organ, so nanizali.