Ljubljana. Srbsko-francoski državljan Djordje Vostinić je bil leta 2019 oproščen ropa ljubljanske draguljarne Malalan. Tožilstvo je bilo prepričano, da je bil eden od roparjev, ki so ukradli kopico dragocenih ur, preoblečen v žensko. A sodišča ni prepričalo, čeprav so na sekiri, ki je bila uporabljena pri ropu, našli Vostinićevo sled. Preden so ga oprostili, je v priporu prebil 537 dni. Zaradi tega zdaj od države zahteva dobrih 90.700 evrov odškodnine. »V priporu sem se počutil tesnobno, strah me je bilo in sram pred znanci in sosedi, ki so v medijih brali, da sem član mednarodne kriminalne organizacije Pink Panthers. Lani sem v Beogradu izgubil službo, ker je menedžerka vtipkala moje ime v google in videla mojo sliko v lisicah. Čeprav me je sodišče oprostilo, so me mediji obsodili,« je včeraj potarnal sodnici Jadranki Juhant. Prek zooma so ga zaslišali iz Beograda, kjer zdaj živi.
Na zvonec draguljarne na Mestnem trgu je 3. februarja 2016 po izjavah prič pozvonila »gospa z lepo belo poltjo, črnim pažem in sončnimi očali«. Prodajalka ji je odprla vrata, ko je vstopila, pa sta za njo prišla še dva maskirana moška. Ženska in eden od moških sta vsak s svojo macolo začela razbijati vitrine, tretji ropar je prodajalki zagrozil s pištolo. Popihali so jo z 78 dragocenimi urami, vrednimi skoraj 449.000 evrov. V beg so se pognali s kolesi in zlatarski pomočnik jim je celo sledil ter bi enega skoraj ujel, če ne bi dobil strela v nogo. Na Grudnovem nabrežju so sedli v toyoto RAV, v kateri jih je čakal pajdaš in so jo pozneje našli zapuščeno v Vodicah.
Rop je trajal kakih pet minut. A čeprav so storilci nosili rokavice, so na macolah, ki sta ostali na kraju dogajanja, našli sledi. Na macoli v draguljarni biološko sled srbskega državljana Ivana Markovića, sled je pustil tudi na deski in dežniku. Na macoli, ki je ostala na ulici, pa mešano biološko sled treh moških, med njimi Vostinića. Tožilstvo je bilo prepričano, da je bil prav on preoblečen v roparko in da je med begom macolo predal Markoviću, da bi se z njo ubranil pred zlatarskim pomočnikom.
Raje za telefon kot za hrano
Vostinić je vseskozi trdil, da ga tam ni bilo. Sodišče je upoštevalo izvedensko mnenje, da je kljub rokavicam mogoče za seboj pustiti biološko sled, in sicer če se z rokavico prej dotaknemo svojega telesa. Iz posnetkov nadzornih kamer je namreč razvidno, da se je roparka dotikala svojega obraza. »A sled dokazuje le, da je obtoženi uporabljal to macolo, ne ve pa se, kdaj oziroma kako stara je sled,« je sodnica komentirala oprostilno sodbo. »Za obsodilno sodbo bi potrebovali vsaj še en šibek dokaz.« Takšno sodbo je aprila lani potrdilo tudi višje sodišče.
Vostinić je bil sicer že večkrat obsojen, preden so mu odredili pripor, je »sedel« zaradi ropa poslovalnice Zlatarne Celje. Zdaj v tožbi navaja, da se mu je zgodila krivica, ker je moral zaradi vložene obtožnice zaradi Malalana in v zvezi s tem odrejenega pripora zaporno kazen zaradi Zlatarn Celje odsedeti do konca in ni imel možnosti pogojnega odpusta. Pravi, da je bil v priporu neprestano pod pritiskom, da bo spet obsojen, čeprav je vedel, da je nedolžen. Zaradi teže očitanega kaznivega dejanja in begosumnosti je imel v priporu poseben tretma. V Sloveniji je bil tujec, sorodniki daleč, večina v Franciji. Oče ga je lahko obiskal le dvakrat, kot je dejal, je denar raje dajal za telefonske kartice kot za hrano.
»Bilo je umazano, sploh na Povšetovi, hrana zelo slaba, porcije zelo majhne. Če nimate denarja za nakup v kantini, ste lačni. Tam pa prodajajo samo suho hrano, konzerve, in veliko dražje kot v zunanjih trgovinah,« je včeraj pripovedoval tožnik, ki uveljavlja tudi povračilo tako imenovane navadne premoženjske škode v višini 7700 evrov. Gre za stroške telefoniranja, hrane, predvsem sadja, zelenjave in vitaminov ter higienskih potrebščin. Med drugim zahteva tudi vračilo izgubljenega dobička (21.600 evrov). Kot trdi, je imel zagotovljeno delo na gradbišču v Franciji, pa je moral v pripor.
