Policisti se pri svojem vsakodnevnem delu soočajo z zelo različnimi ljudmi in situacijami, večkrat tudi nevarnimi. Nedavno so na avtocestnem postajališču ustavljali avto s ponarejenimi registrskimi tablicami. Namesto da bi voznik ustavil, je še bolj pritisnil na plin in se med begom dvakrat načrtno z veliko hitrostjo zaletel v policijski avto. Še dvakrat je to poskušal, a mu ni uspelo. Ko so ga vendarle ustavili, se je eden od potnikov v vozilu hotel še fizično spraviti nad policiste, tako da so ga ukrotili šele s prisilnimi sredstvi. A bili so tudi že precej bolj tragični primeri: od leta 1991 je v napadih med opravljanjem službenih dolžnosti življenje izgubilo pet policistov. Nazadnje, leta 2016, kar dva. Junija je za posledicami incidenta v okolici Brežic umrl 30-letnik. Policisti so v vas prišli zaradi klicev, da se tam potika neznani moški. Ko so v travi ob cesti opazili moškega, je eden pristopil, moški pa ga je zabodel. Šlo je za 22-letnega nemškega državljana, ki si je nato sodil sam.
Avgusta pa je v izolski bolnišnici 70-letni domačin najprej umoril zdravnika, nato pa še 43-letnega policista, ki naj bi tja prišel po dokumente o neki prometni nesreči. Najprej ga je ustrelil v hrbet, ko je policist padel in zagrabil pištolo, pa naj bi ga ustrelil še enkrat. Napadalec je nato poskušal pobegniti, a so ga prestregli. Spet je streljal in pri tem hudo ranil še enega policista, nato pa mrtev obležal.
Šlo je za nerazumen in grozljiv bes pacienta, nezadovoljnega zaradi poteka zdravljenja – mimogrede, kasnejši nadzor ni pokazal nepravilnosti. Na vprašanje, kaj običajno botruje temu, da nekdo napade policista, predstavnica policije za odnose z javnostmi Maja Ciperle Adlešič odgovarja, da so vzroki zelo različni. »Največkrat gre za maščevanje policistom zaradi njihovega dela in izvedenih ukrepov zoper napadalce, lahko gre za napade na policiste, ki jih napadalci dojemajo kot represivni organ izvršilne veje oblasti (sovraštvo), pogosto so vzrok tudi različna psihofizična stanja, od duševnih motenj in bolezni do alkohola in drugih psihoaktivnih substanc,« našteva.
Lani so policisti v skoraj 3100 primerih zoper 3300 oseb uporabili skoraj 7400 prisilnih sredstev. Število primerov, ko so bila uporabljena, se je v primerjavi z letom prej zmanjšalo za slabih osem odstotkov, število kršiteljev, zoper katere so jih uporabili, pa za slabih devet odstotkov. V 98 odstotkih primerov so uporabili sredstva za vklepanje in vezanje in telesno silo, kar, kot pravi Ciperle-Adlešičeva, kaže na upoštevanje načela sorazmernosti oziroma da so bili praviloma uporabili najmilejša prisilna sredstva. Lani je bilo število uporabljenih prisilnih sredstev malenkost nižje od povprečja zadnjih deset letih (7450). V vseh teh primerih je šlo za ukrepe zoper posameznike. Pri varovanju javnih shodov pa so 69-krat uporabili plinska in druga sredstva za »pasivizacijo«, 26-krat plinski razpršilec, 25-krat telesno silo, dvakrat vodni curek, dvakrat službenega psa in enkrat konjenico ter tako imenovana posebna motorna vozila.
Ustavil ga je peti strel
Kar pa zadeva kazniva dejanja, ki se nanašajo na napade na policiste, so jih v prvem letošnjem polletju obravnavali 89. Napadenih jih je bilo 138. V celotnem lanskem letu je bilo kaznivih dejanj 215 (enako kot predlani), napadenih pa 264 policistov (predlani 310). Tudi lani bi se kak napad lahko končal tragično, če policisti ne bi uspešno odvrnili napada nase, so ugotovili v letnem poročilu. Podobno je bilo predlani, ko je bilo najbolj napeto novembra v Velenju. Moški je z velikim aluminijastim tapetniškim nožem napadel več policistov. Da so ga umirili, so morali uporabiti celo strelno orožje. Ustavili so ga s petim strelom. Policistka je bila lažje poškodovana, napadalec pa huje. V prvem polletju letos so obravnavali tudi 25 groženj policistom. Lani jih je bilo 42, med njimi tri s srednjo stopnjo ogroženosti in ena z visoko. Predlani je bilo groženj 60, 25 odstotkov več kot v predkoronskem letu 2019.
Opremljenost naših policistov z zaščitnimi in prisilnimi sredstvi je primerljiva z Evropo, pravi sogovornica: »V okviru zmožnosti redno popolnjujemo policijske enote z opremo in sredstvi. Gre za nabavo zaščitnih majic ter telovnikov z mehko balistično, protiurezno in delno protivbodno zaščito, zaščitnih jopičev s trdo balistično zaščito, zaščitnih čelad in rokavic, kamer za snemanje policijskih postopkov, ki lahko prispevajo k zmanjšanju števila napadov na policiste, ter podobnega.«
