V kazenskem procesu zoper 48-letnega Šočrija Mehmetija, ki je 28. aprila lani v Mariboru z bejzbolskim kijem brutalno pretepel nekdanjo partnerico, je obveljalo, da je dejanje storil v zmanjšani prištevnosti (vendar ne bistveno). Bistveno zmanjšana pa je bila pri obtoženem sposobnost obvladovanja lastnega ravnanja. Ker Mehmeti v času napada ni bil neprišteven, bo moral za dejanje kazensko odgovarjati, a za zdaj kaže, da ni kriv poskusa umora, kot trdi tožilstvo, pač pa poskusa uboja. Za takšen preobrat je poskrbel veliki senat mariborskega okrožnega sodišča pod predsedovanjem Maše Blažeka, ki je presodil, da Mehmetiju ne gre očitati poskusa umora na grozovit način, pri čemer je vztrajala tožilka Tadeja Majcen.
Predlaga izvedenca nevrologije
Ta je za obtoženega terjala kazen 13 let zapora in sodišču obenem predlagala, da Mehmetiju poleg obsodilne sodbe izreče tudi varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstveni ustanovi. S tožilkinim predlogom glede varnostnega ukrepa se je strinjal tudi obtoženčev zagovornik Andrej Kac, ni pa hotel ničesar slišati o obsodilni sodbi. »Jasno je, kaj se je zgodilo, prav tako je jasno, kako se je zgodilo, znane so vse posledice obtoženčevega ravnanja, vse poškodbe oškodovanke. Posledice napada so tudi zame kot zagovornika pretresljive, vendar v postopku ni bilo razjasnjeno, zakaj je obtoženi to storil. Glede tega subjektivnega elementa kaznivega dejanja bi bilo nujno treba pritegniti izvedence s področja nevrologije,« je opozoril odvetnik.
V sodni preiskavi je psihiater Mladen Vrabič ocenil, da je bil Mehmeti v času dejanja neprišteven, zaradi česar je tožilka zoper njega namesto obtožnice najprej vložila predlog za izrek varnostnega ukrepa. Ko je sodišče v nadaljevanju postopka za oceno Mehmetijevega zdravja angažiralo še sodna izvedenca psihiatra Petra Preglja in Vesno Švab, se je primer postavil na glavo. Nista se namreč strinjala z Vrabičevim mnenjem, saj sta ugotovila, da je na obdolženčevo dojemanje vplivala njegova mešana osebnostna motnja, zaradi česar je bilo njegovo razumevanje dejanja okrnjeno, vendar ne bistveno. Ker je imel Mehmeti v letu 2007 hudo poškodbo glave, sta se morala izvedenca opredeliti tudi glede tega. Psihiater Pregelj je ugotovil, da poškodba pri obdolženem ni privedla do trajne poškodbe osrednjega živčevja.
Za Kaca ta mnenja niso bila dovolj. Mehmeti je imel namreč po njegovih besedah po letu 2007, ko je v pretepu utrpel hudo poškodbo možganov, že več nasilnih izbruhov. »Ali je glavni razlog za to dejanje in vsa pretekla z enakim modus operandi ravno poškodba možganov, ki jo je utrpel v preteklosti? Za odgovor na to vprašanje je potrebno mnenje izvedenstva nevrologije – nevrologa, nevropsihiatra, nevrokirurga,« je vztrajal Kac.
Obtoženi se je strinjal s podaljšanjem pripora
Ali se bo Mehmeti zoper nepravnomočno sodbo pritožil, je še prezgodaj domnevati, se je pa zdelo, da je z izidom zadovoljen, saj je sodni senat pritrdil odvetniku Kacu, da upoštevaje sodno prakso konkretno dejanje ni bilo storjeno na grozovit način. Sodišče je zato očitek o poskusu umora prekvalificiralo v poskus uboja in obtoženega obsodilo na sedem let in pet mesecev zapora, obenem pa mu je izreklo še varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstveni ustanovi, kjer je priprt tudi zdaj. Mehmeti je dejanje obžaloval in se odpovedal pravici do pritožbe zoper sklep o podaljšanju pripora.
