V zgodbi o lanskem brutalnem napadu z bejzbolskim kijem, ki ga je Mariborčanka preživela po spletu srečnih okoliščin, se je zgodil še en preobrat. Potem ko je senat mariborskega okrožnega sodišča presodil, da je Šočri Mehmeti nekdanjo partnerico poskušal ubiti, in ne umoriti, je višje sodišče v Mariboru pritrdilo pritožbi tožilke Tadeje Majcen, da je šlo v obravnavanem dejanju za dobro pripravljen, brezčuten in hkrati brutalen napad, ki ni bil nič drugega kot poskus umora.
Upokojeni policist
ji je rešil življenje
»Takšno stališče je državna tožilka zastopala ves čas, zato smo zadovoljni, da je višje sodišče temu tudi sledilo in ustrezno poseglo v očitek dejanja,« je za STA izjavil začasni vodja mariborskega tožilstva Tilen Ivič in pojasnil, da so višji sodniki Mehmetiju kazen zvišali na 13 let zapora, kar je tožilka Majcen predlagala že prvostopenjskemu senatu, ki je obtoženega junija letos obsodil zaradi poskusa uboja in mu izrekel kazen sedem let in pet mesecev zapora.
Spomnimo: Šočri Mehmeti je nekdanjo partnerico 28. aprila lani pričakal v zasedi blizu njenega doma in jo pretepel z bejzbolskim kijem. Vprašanje je, ali bi ženska napad preživela, če njenih krikov takrat ne bi slišal upokojeni policist, ki je pritekel na pomoč in odgnal storilca. Policisti so mu odvzeli prostost, v sodni preiskavi pa je psihiater Mladen Vrabič ocenil, da je bil Mehmeti v času dejanja neprišteven, zaradi česar je tožilka sprva zoper njega namesto obtožnice vložila predlog za izrek varnostnega ukrepa.
Razumevanje okrnjeno,
vendar ne bistveno
Ko je sodišče v nadaljevanju postopka za oceno Mehmetijevega zdravja angažiralo še sodna izvedenca psihiatra Petra Preglja in Vesno Švab, se je primer obrnil na glavo. Nista se namreč strinjala z Vrabičevim mnenjem, saj sta ugotovila, da je na obdolženčevo dojemanje vplivala njegova mešana osebnostna motnja, zaradi česar je bilo njegovo razumevanje dejanja okrnjeno, vendar ne bistveno. Ker je imel Mehmeti v letu 2007 hudo poškodbo glave, sta se morala izvedenca opredeliti tudi glede tega. Psihiater Pregelj je ugotovil, da poškodba pri obdolženem ni privedla do trajne poškodbe osrednjega živčevja, izvedenka Švab pa je v mnenju sledila oceni strokovnjaka na področju splošne kirurgije in travmatologije Andreja Čretnika, ki je zaključil, da številne poškodbe glave zagotovo niso ugodno vplivale na Mehmetijeve osebnostne značilnosti, »niso pa povzročile tega, da obdolženi zaradi poškodb možganov ni bil sposoben razumeti pomena svojih dejanj in ne imeti v oblasti svojega ravnanja«. Na podlagi tega mnenja je tožilstvo zoper Mehmetija znova vložilo obtožnico zaradi poskusa umora, prvostopenjski senat pa je na koncu sojenja očitek prekvalificiral v poskus uboja in mu izrekel kazen sedem let in pet mesecev zapora.
A kot rečeno, takšna sodba ni obstala. Višji sodniki so namreč ugodili pritožbi tožilke in pravnomočno presodili, da je za Mehmetija zaradi poskusa umora primerna kazen 13 let zapora.
