Pred dnevi je bil padec z e-kolesom pri Hočah usoden za 51-letnika. Kljub intenzivnemu zdravljenju je umrl v mariborskem kliničnem centru, potem ko se je poškodoval ob padcu med vožnjo po asfaltirani cesti. Po neuradnih informacijah naj bi kolesaril brez čelade in si huje poškodoval glavo.
Za posledicami nesreče, ki se je zgodila pred tedni v Šmarci, je še isti večer v bolnišnici umrl tudi 84-letnik. Kolesaril je iz smeri Kamnika proti Domžalam in pri tem s pločnika zapeljal na cesto tik pred avto. Še en kolesar, star je bil 73 let, je v bolnišnici umrl v začetku meseca – sredi julija se je poškodoval v nesreči v Mariboru. O usodni kolesarski nesreči smo poročali tudi konec julija, ko je 61-letnik padel med vožnjo po kolesarski stezi iz Pacinja proti Ptuju.
Previsoka hitrost in napačna smer
Nesreč, v katerih so bili udeleženi kolesarji, je bilo tudi letošnje poletje res veliko. V Brežicah, denimo, je voznica električnega skiroja, ki je vozila po napačni strani, izgubila nadzor in trčila v kolesarja. Pri Izoli se je kolesar umikal fantoma na skuterju, ki sta vijugala po cesti, pri tem pa zapeljal s kolesarske steze na robnik in nato na cesto, kjer je padel (fanta sta odpeljala naprej). V Rogaški Slatini je voznik avta izsilil prednost kolesarju, ki ni vozil po kolesarski stezi (globo sta dobila oba). Tuja turistka je na kolesarski stezi od Lesc proti Bledu na mostu zaradi vožnje preblizu roba z električnim kolesom trčila v ograjo.
Tudi na Ajdovskem je nekdo padel z e-kolesom. Na območju Šentjanža je padel otrok, ki je vozil preblizu desnega roba ceste. V Ljubljani je eden padel zaradi previsoke hitrosti, v drugem primeru pa je kolesar pripeljal po pločniku v nasprotno smer in trčil v avto, ki se je v križišču želel vključiti v promet. Prav tako v Ljubljani je kolesar prečkal križišče in trčil v avto voznice, ki je vozila naravnost. PU Nova Gorica je poročala o turistu, ki je iz naselja Sedlo peljal na vrh Stola in nato med vožnjo po makadamski gozdni v dolino padel. Ponesrečil se je tudi turist, ki je v družbi še treh kolesarjev vozil iz Zgornje Radovne proti Mojstrani. Prehitri vožnji po klancu navzdol je sledil grd padec. Padla je tudi kolesarka, ki je peljala s Sv. Jakoba proti Potočam. Tudi ta zaradi previsoke hitrosti.
Prav previsoka hitrost je poleg neupoštevanja pravil o smeri vožnje najpogostejši vzrok za nesreče kolesarjev. Ti po opažanjih policije in agencije za varnost prometa (AVP) prav tako pogosto vozijo po cesti kljub vzporedni kolesarski stezi ali poti. Zato policija in AVP kolesarje pozivata, da naj steze vendarle uporabljajo. Ker pa je na njih vse več (tihih in morda hitrih) e-skirojev, naj bodo pozorni tudi nanje. Seveda pa naj bodo vsi drugi vozniki pozorni tudi na kolesarje, sploh vozniki motornih in lahkih motornih vozil. Posebno opozorilo: minimalna bočna razdalja pri prehitevanju kolesarjev ne sme biti manjša od poldrugega metra.
Vedno več nedovoljene uporabe telefona in slušalk
Po podatkih evropske komisije je dobrih 80 odstotkov smrtnih žrtev med kolesarji posledica prav trčenja z motornim vozilom (pri nas blizu 70 odstotkov). Največ smrtnih nesreč je med starejšimi, v naselju, med junijem in septembrom. Nesreče z udeležbo kolesarjev so najpogostejše v osrednjeslovenski, gorenjski in obalno-kraški regiji, ki imajo veliko urbanih naselij in razvejano mrežo turizma.
Razcvet kolesarstva gre v zadnjih letih tudi na račun e-koles, s katerimi lažje premagujemo razdalje in višinske razlike. Vendar je ob tem potrebna dodatna previdnost, saj z njimi mimogrede dosežejo visoke hitrosti. Ob nesrečah so posledice lahko precej hujše, še posebej, če kolesar ne uporablja zaščitne čelade. Glede na raziskave ta zmanjšuje težo posledic in poškodb glave za 40 do kar 70 odstotkov. Zato jo res priporočajo tudi za tiste nad 18. letom starosti, tako pri vsakodnevnem kot rekreativnem kolesarjenju. Vendar ne bo pomagala, če ne bo ustrezne velikosti ali dovolj trdno nameščena na glavi – sprednji rob mora segati dva prsta nad obrvmi, trakovi na čeladi pa morajo biti zapeti in zategnjeni. Od devetih lani umrlih kolesarjev jih sedem ni uporabljalo kolesarske čelade, od tega oba, ki sta se ponesrečila z e-kolesom. Tragična številka, ki nazorno kaže na ranljivost kolesarjev.
Med pogostimi kršitvami kolesarjev so tudi vožnja pod vplivom alkohola, neuporaba luči (spredaj bela, zadaj rdeča), vožnja v rdečo in uporaba mobilnega telefona in slušalk. Slednja skozi leta narašča, čeprav ni dovoljena, saj pomembno vpliva na (ne)zaznavanje okolice in prometa. Če koga morda od uporabe odvrne globa: znaša 120 evrov.
Več nesreč z e-kolesi
Po podatkih AVP so letos samo do začetka avgusta v 750 prometnih nesrečah umrli trije kolesarji, 102 sta bila hudo poškodovana, 563 pa lažje. V vsem minulem letu je bilo nesreč 1440, smrtnih žrtev med »navadnimi« kolesarji sedem, še dve pa med vozniki električnih koles. Petletno povprečje (2018–2023) kaže na zmanjšanje števila smrtnih žrtev ter povečanje števila lažjih in težjih poškodb. Narašča pa število nesreč z e-kolesi, ki privabljajo na cesto tudi tiste, ki prej niso kolesarili. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je bilo takih nesreč 48 (v celotnem lanskem letu 67, leta 2022 pa 56), hudo je bilo poškodovanih sedem voznikov, 35 pa lažje.
Pomemben je tudi očesni stik
Vedno kolesarite ob desnem robu in po desni strani kolesarske steze, druge kolesarje ali oviro prehitevajte po levi. Ne kolesarite vzporedno. Nakazujte smer vožnje z roko in vzpostavite očesni stik z drugimi udeleženci v prometu. Preverite tehnično brezhibnost kolesa. Prtljago namestite na ustrezen nosilec ali v košaro oziroma kolesarsko torbo. V dežju raje uporabljajte pelerino in ne kolesarite z dežnikom v roki. Nosite svetla in odsevna oblačila.
