Bolgarske ceste so z 82 smrtnimi žrtvami na milijon prebivalcev najnevarnejše v Evropski uniji, kažejo uradni podatki za lansko leto, ki jih je objavila Evropska komisija. Sledi ji Romunija z 81 mrtvimi na milijon prebivalcev. Med 27 članicami EU je najbolje uvrščena Švedska z 22 smrtnimi žrtvami na milijon prebivalcev, sledi ji Danska s 27.

V najrevnejši članici EU, ki jo je prizadela še dolgotrajna politična kriza, so sicer prometne nesreče, o katerih vsak dan poročajo mediji, okrepile zavest o tem problemu. Tako je bolgarski parlament lani sprejel strožje kazni za ljudi, ki vozijo pod vplivom alkohola ali mamil.

Avtomobile obtoženih voznikov lahko sedaj zasežejo, tudi če vozniki še niso bili kaznovani. Policija je od uvedbe strožjih ukrepov po uradni statistiki zasegla že več kot 4000 avtomobilov. Po zakonu se vozilo, če so vozniki spoznani za krive, proda na dražbi ali pa preda v uporabo lokalnim oblastem ali ministrstvom.

Direktorica bolgarske Agencije za varnost v cestnem prometu Malina Krumova je pred dnevi v obvestilu za javnost sporočila, da je imel zaseg avtomobilov pozitiven učinek. Število smrtnih žrtev v prometu se je od leta 2019, ko je bila agencija ustanovljena, po njenih besedah ​​zmanjšalo, vendar je število poškodovanih še vedno veliko. 

Bolgarske ceste so zaradi geografske lege države zelo obremenjene, saj predstavljajo vrata za vstop v Evropsko unijo. Po mnenju direktorice agencije je to tudi eden izmed glavnih vzrokov za visoko stopnjo prometnih nesreč. Ob tem pa opozarja tudi na relativno revščino države. Skoraj polovica avtomobilov, registriranih v Bolgariji, je namreč starejših od 20 let, zelo slaba pa je tudi cestna infrastruktura.

Civilna iniciativa

V državi se je prebudila tudi civilna iniciativa. Po poročanju tamkajšnjih medijev, so najbolj dejavni starši, katerih sorodniki so bili žrtve prometnih nesreč. Krasimir Arsov je eden od žalujočih staršev, ki za veliko število smrtnih žrtev v prometu v Bolgariji krivijo neprevidno vožnjo, slabo vzdrževane ceste in neučinkovit pravosodni sistem. Septembra 2023 je njegovega sina povozil pijan voznik, ki je vozil 88 kilometrov na uro, kar je trikrat več od tam dovoljene hitrosti. 

»Pred nesrečo sem mislil, da živimo v normalni državi,« je povedal 60-letni inženir Arsov in dodal: »Ko pa sem se pogovarjal s sorodniki drugih žrtev, sem ugotovil, da država ne ščiti življenja svojih državljanov.« Po njegovem mnenju zato povzročitelji prometnih nesreč mislijo, da lahko ostanejo nekaznovani. »Človek, ki je ubil mojega sina, je bil pred 18 leti obsojen zaradi vožnje pod vplivom alkohola, a se ji je izognil s preprosto globo in ponovil prekršek,« je še dejal.