V letu in pol, odkar je mednarodna organizacija kriminalistične skupine Interpol objavila fotorobote in podrobnosti nerešenih primerov nasilnih smrti prvih 22 žensk, so s pomočjo javnosti uspeli eno od žrtev identificirati. Britansko državljanko Rito Roberts, truplo katere so junija 1992 našli v Belgiji, je sorodnik lani prepoznal po tetovaži rože. In to ravno zaradi kampanje Identificiraj me. Za vsako od umorjenih žensk, trupla katerih so našli v Belgiji, Nemčiji in na Nizozemskem, so objavili fotorobota oziroma fotografijo, ustvarjeno z rekonstrukcijo obraza, ter osebne predmete, najdene na kraju zločina. Letos so na seznam uvrstili še trupla žensk, najdena v Franciji, Italiji in Španiji, na trenutnem seznamu pa je 46 žensk. In ne le, da ne vedo, kako so umrle in kdo jih je ubil (povečini gre za nasilne smrti), ne vedo niti, kdo so.
Truplo v vodnjaku, gozdu, reki ...
Kdo so te ženske? Od kod prihajajo? In kdo jih je ubil? To so ključna vprašanja, na katere lokalni preiskovalci iščejo odgovore. Primeri med seboj niso povezani, skupno jim je, da so že leta, celo desetletja kljub naporu kriminalistov nerešeni ter da naj bi žrtve umrle nasilne smrti. Ženske oziroma primeri so naslovljeni različno: glede na lokacijo, kjer so našli truplo, prepoznavne tetovaže ali brazgotine, pa tudi nakita ali oblačil. Nekaj primerov - ženska v vodnjaku, ženska s tetovažo panterja in škorpijona, dekle na parkirišču, ženska z uro, ženska s prstanom sove, zažgano truplo v gozdu, truplo v preprogi, ženska v moških oblačilih, ženska v kovčku … Najstarejši nerešen primer sega v leto 1976, ko so truplo mlade ženske (najverjetneje celo najstnice) našli na parkirišču ob avtocesti na Nizozemskem, najnovejši pa izvira iz leta 2022, ko so truplo ženske, stare med 60 in 70 let, našli v pristanišču Ostend v flamski regiji Belgije. »Ženske brez imena« so po oceni kriminalistov stare vse od šestnajst pa do okoli 80 let.
Žrtve trgovine z ljudmi?
»Naš cilj je enostaven. Radi bi ugotovili, kdo so te ženske, obvestili družine, kaj se je zgodilo z njimi, obenem pa bi radi zanje dosegli pravico. A tega ne zmoremo sami, zato za pomoč prosimo javnost,« je pozval generalni sekretar Interpola Jürgen Stock. »Če ni imena, ni zgodbe. Takrat žrtev ostane le številka. A nihče ne sme biti samo številka!« je ob lanskoletnem zagonu operacije nizozemska kriminalistka Carina Van Leeuwen poudarila, kako pomembno je najti odgovore. »Poudarjamo, da iščemo imena. Žrtvina identiteta je pogosto ključ do razrešitve skrivnostnih primerov,« pa je dodala Carolien Opdecam iz belgijske policije. Eden od razlogov, da policiji ni uspelo odkriti njihovih identitet, je tudi ta, da so najverjetneje prihajale iz drugih držav in ne tiste, v kateri so umrle. Evropske meje so, vsaj sedaj, odprte, prehod pa zato enostaven.
Rito našli po tetovaži rože
Po navedbah Susan Hitchin, koordinatorice Interpolove enote za DNK, so ženske že tako pogostejše žrtve nasilja, vključujoč spolne napade, družinsko nasilje in tihotapljenje ljudi. Možno je, da so bile ženske v času smrti le na počitnicah, po drugi strani pa so lahko bile tudi žrtve trgovcev z ljudmi. »Tem ženskam se je krivica zgodila dvakrat, so dvojne žrtve: umrle so nasilne smrti, ob kateri pa so izgubile tudi svoje ime,« je opozorila.
Po lanskem pozivu javnosti je Interpol prejel 1800 sledi oziroma informacij o objavljenih fotorobotih, kar je novembra lani privedlo do identifikacije ob smrti 31 let stare Britanke Rite Roberts, truplo katere so junija 1992 našli v reki v Antwerpnu. Nek njen sorodnik jo je prepoznal po tetovaži črne rože. Rita se je le štiri mesece prej tja preselila iz Cardiffa, družini pa se nazadnje z razglednico javila maja. Kmalu zatem je umrla nasilne smrti. Njen primer še ni rešen, policija sedaj javnost prosi za morebitne informacije o tem kaznivem dejanju.
