»Za grehe, ki sem jih storil, ni odrešitve. Moja usoda je v vaših rokah. Kriv sem za zločine, ki se mi jih očita. Zavedam se, kaj me čaka v zaporu in kaj, kdo pridem ven. Mrtev sem,« je na beograjskem sodišču dejal 21-letni Uroš Blažić. Maja lani je v strelskem pohodu v okolici srbskega Mladenovca ubil devet mladih, še dvanajst pa hudo ranil. »Ugotovil sem, da ste imeli prav. Hvala, da ste bili tako milostni do mene, zaslužil sem si ostrejše odzive, hujše sodbe. Iskal sem ga, a motiva za svoje dejanje nisem našel. Ne znam razložiti, zakaj sem to storil. Vse življenje sem se imel za žrtev, si predstavljal, da me vsi sovražijo, a vsi ti mladi so mi hoteli le pomagati, sam pa sem bil aroganten. Nisem hotel prevzeti krivde, žal mi je, da nisem tega povedal že takoj na začetku. Moje sožalje vsem,« je nagovoril zbrane v dvorani, tudi družine svojih žrtev.
Oznaka psihopat mu ni všeč
Ti so se na njegove besede odzvali z glasnim negodovanjem, prepričani so, da mu ni zares žal, da njegovo kesanje ni iskreno. Ker je bil v času krvavih zločinov pri rosnih dvajsetih tako imenovan starejši mladoletnik, je najvišja možna izrečena kazen 20 let zapora in ne dosmrtni zapor. »Žal mi je, da je zakon takšen in kazen ne more biti višja. Žal mi je tudi, da ne živimo več v časih, ko bi za to, kar sem storil, plačal z metkom. Tiho bi stal pred strelskim vodom in ga sprejel. Edina primerna kazen za moja dejanja bi bila smrt,« je še dodal. Sodba bo znana v četrtek, 12. decembra.
Tožilec Ivan Konatar je v zaključni besedi za obtoženega Blažića predlagal najvišjo, torej 20-letno zaporno kazen: »Vsi dokazi kažejo na njegovo krivdo. Gre za več umorov in številne poskuse umorov. Število žrtev dokazuje tudi, da govorimo o brezobzirnem, izjemno nasilnem dejanju, ki ga je storil zavestno in zavedno. Še vedno ne vemo, zakaj je to storil, je pa te otroke ubijal hladnokrvno. Njegovo kesanje ni pristno,« je utemeljil svoj predlog.
Sodna izvedenska za psihiatrijo je ugotovila, da je bil mladenič v času strelskega pohoda prišteven, je pa izpostavila določene njegove značajske lastnosti. Denimo znižano toleranco za frustracijo, zaradi katere hitreje izbruhne v situacijah, ki mu niso všeč. Uroša Blažića je ob njenem zaslišanju zelo zmotilo, da ga je označila za psihopata, saj da različni testi v preteklosti (med drugim tudi za vstop v vojsko) tega niso pokazali. »Lahko bi branil svojo državo, postal celo oficir, zdaj pa sem kar naenkrat krvoločni morilec,« je pred kakšnim mesecem protestiral na sodišču.
Motiva za pokol ni
Da za svoje govoričenje dobiva malo preveč časa, pa so se na sodišču že večkrat pritoževali svojci umorjenih. Ti tudi po zaključku dokaznega postopka in bolj ali manj celotnem sojenju še vedno ne vedo, zakaj so si njihovi otroci – žrtve so bile stare med 15 in 26 let – zaslužili umreti na tak način. »Zdi se, da še storilec sam nima odgovora na to,« je opozoril zastopnik oškodovancev, odvetnik Stefan Stefanović. Blažić je namreč že večkrat ponovil, da ne ve, kaj ga je popadlo tistega večera: »Kot bi vame prodrla neka sila.«
Svojci pokojnih so redno prihajali na sodišče, na predobravnavnem naroku so celo skušali napasti Uroša Blažića in njegovega soobtoženega očeta, ki so ju pravosodni policisti po hitrem postopku odvedli s sodišča, sojenje pa potem iz Smedereva prestavili v Beograd, odredili pa posebno, strogo varovanje. Blažića so tam »zaščitili« s stekleno, neprebojno kletko znotraj dvorane. Po poročanju srbskih medijih so se vidno vznemirjeni in povsem objokani starši ubitih v obupu večkrat metali na steklo, po njem udrihali in na ves glas kričali. Spomin na tisti majski večer, bilo je na predvečer lanskega jurjevega, je zanje še vedno živ. Blažić je takrat do zob oborožen z avtomatsko puško, pištolo, ročno bombo sedel v očetovega mercedesa in se odpeljal na masaker po vaseh v okolici Mladenovca v osrednji Srbiji. Brez razloga je začel streljati po skupini mladih na šolskem igrišču, izstrelil več deset nabojev, oglušujoče poke pa pospremil z glasnimi vzkliki, da zahteva spoštovanje. Po pokolu je ugrabil taksista in ga z bombo prisilil, da ga odpelje v stričevo počitniško hišo v okolici Kragujevca, kjer ga je dan pozneje v obsežni operaciji prijela policija. Našla je tudi orožje in eksplozivna sredstva. Izkazalo se je, da je načrt dolgo koval, se dobro leto uril v streljanju, včasih šel tudi na strelišče.
Oče krivdo zanika
Njegov oče Radiša, podpolkovnik srbske vojske, je obtožen nedovoljenega posedovanja orožja in eksplozivnih sredstev, kar zanika. »Če bi bil jaz, oficir Radiša Blažić, odgovoren za katerega koli od teh nabojev, bi se sam ubil,« je dramatično spregovoril na sodišču. »Pojma ni imel, kaj se dogaja. Jaz sem kriv, jaz sem to storil. Nedolžen je, ni on nabavil orožja,« je upokojenega oficirja na sodišču branil tudi Uroš sam. Očetu grozi do dvanajst let zapora.
Svojci pobitih mladostnikov so vložili premoženjskopravni zahtevek in sicer po sto tisoč evrov za vsako od žrtev. Gre za 27 oškodovancev, kar skupaj nanese 2,7 milijona evrov.
