»Mislim, da se mu je enostavno ’strgalo’, česa drugega si niti zamisliti ne morem,« je za srbski časopis Kurir slab teden dni po enem najhujših strelskih pokolov na Balkanu spregovoril domačin iz črnogorskega Cetinja. Na prvi dan leta je 45-letni Aco Martinović tam pobil dvanajst sorodnikov in prijateljev, med drugim devet in štirinajst let stara fanta. Znano je, da je moški popoldne popival v lokalu Velestovo, se tam z nekom sprl, šel domov po pištolo in pobil štiri goste, v naslednje pol ure pa na različnih lokacijah sodil še osmim ljudem. Štirje hudo ranjeni so še v bolnici.

Šale na njegov račun

Po navedbah nekaterih domačinov je bil povod za ekstremno nasilje spor z lastnikom gostilne, 42-letnim Mirkom Vuletićem, sestrinim svakom. »Aco se je tistega popoldneva za mizo pridružil Mirku, bratrancema dvojčkoma Milošu in Marku ter še nekaj drugim gostom. Peli so, se smejali in se veselili, saj so bili prazniki,« je moški razlagal o dogajanju v lokalu. Da je to bilo res, dokazujejo posnetki, objavljeni na družbenih omrežjih. Vzdušje naj bi se spremenilo, ko je gostilničar Mirko začel dražiti Aca tudi glede žensk, mu navrgel, ali jih sploh ima rad ali pa ima raje moške. Vsi so smejali. Razen Aca. Ta naj bi pobesnel, odvihral iz lokala in zaloputnil vrata. Preostali za mizo so se še naprej smejali in šalili, v najhujši nočni mori si niso mogli predstavljati, kaj bo sledilo. Aca so poznali že od malega, bili so prijatelji, celo sorodniki. Potem je počilo.

»Ubit grem tvoja otroka«

»Krvi je bilo do kolen,« je neimenovani domačin dramatično opisal stanje v lokalu po masakru. Aco naj bi začel po gostih streljati takoj po vstopu, kar z vhoda. Četverico, s katero je le nekaj minut prej pil za isto mizo, je prerešetal. Potem naj bi hladnokrvno odkorakal ven. Domačin je prepričan, da je zelo dobro vedel, koga vse še »mora« ubiti. Iskat je šel Marka, svojega bratranca in enega od dvojčkov, ki je v vmesnem času iz gostilne šel domov. Našel ga je, ustrelil pa je tudi njegova starša.

»Ubil je tudi svojo sestro Zorico, ki je bila poročena z bratom lastnika lokala,« je na robu solza uspel še izdaviti domačin. »Ubil sem jih že deset, zdaj bom še tebe. Ti že veš, zakaj,« naj bi bile zadnje besede, ki ji jih je izrekel, ko sta si na pragu njene hiše zrla iz oči v oči. V hiši so bili tudi Zoričin mož (brat lastnika lokala, v katerem se je začel pokol), njuni nekaj mesecev stari dvojčici in še nekaj sorodnikov. Zagrozil jim je s smrtjo, če bodo izustili eno samo besedo. Potem pa jih pustil živeti.

Manj milosti je pokazal otrokoma, devetletnemu Vukanu in štirinajstletnemu Jovanu, sestrinima nečakoma in obenem nečakoma gostilničarja. »V lokalu je ranil njegovega brata Mladena, potem pa mu povedal, da mu gre ubit otroka. Mladenu ni uspelo priklicati žene in je opozoriti na nevarnost. Ko je prišel do hiše, ga je ona obupana rotila, naj namesto otrok ubije njo,« pa je za lokalne medije pojasnila soseda. 45-letni morilec njenih prošenj ni uslišal. Je pa uspela ženska, ki jo je Aco večkrat ustrelil, pred gotovo smrtjo rešiti svojega tretjega otroka, dojenčka.

Hitro je vzkipel

Preiskava še poteka, policija pa glede motiva tava v temi. Najverjetneje bo ostal nepoznan, saj je storilec mrtev. Martinović si je namreč, ko ga je kakšnih sto policistov po večurnem lovu obkolilo, sam vzel življenje. »Motiv za tako kompleksno, pošastno dejanje bi lahko bil storilčeva nesprejetost v okolju, zavrnitve, ki jih je doživljal, njegova nezmožnost prilagoditve,« je na tiskovni konferenci morebitne vzroke za masaker našteval vodja črnogorske policije Lazar Šćepanović. Prek pogovorov s pričami, sorodniki in vsemi, ki so poznali tako strelca kot njegove žrtve, skušajo ugotoviti razlog za tako ekstremno nasilje. »Imel je nizek prag tolerance, hitro je vzkipel, bil je agresiven. Ožje družine ni imel, nikoli tudi ni imel otrok,« je še dodal.

Črnogorska policija se je – tako kot tudi pred nekaj manj kot tremi leti, ko je v istem kraju smrt as strelskim pokolom sejal Vuk Borilović – znašla pod plazom kritik. Dežurnih naj bi bilo premalo policistov (za kar naj bi bila kriva kadrovska podhranjenost), tisti, ki so bili na terenu, pa da so se slabo znašli v situaciji. Kritike letijo tudi na to, da policija Martinovića ni imela na svojem radarju, pa čeprav je imel zgodovino nasilja in obsodbo zaradi nezakonitega posedovanja orožja. Sprašujejo se, ali bi lahko masaker preprečili ali pa s hitrejšo odzivnostjo policije rešili vsaj kakšno življenje.

Konec tedna se je na protestih po celi državi zbralo na tisoče ljudi, ki zahtevajo odstope odgovornih. »Morilci« in »Odstopi«, »Vaše roke so krvave« je pisalo na transparentih, s katerimi so opozarjali tudi, da bi jih morale oblasti varovati, pa jih ne. Zahtevajo tudi odvzem orožja tistim, ki ga ne bi smeli imeti, pregled dovoljenj, večjo prisotnost policije v družbi, višje kazni za kršenje tega zakona …

 

Verjel, da dela prav

»Duševna bolezen ali osebnostna motnja sama po sebi še nista vzroka ali napoved za takšno dejanje. Če pa v kombinacijo dodamo zgodovino nasilja kakor tudi obsodbo zaradi nezakonitega posedovanja orožja ter nagnjenost k zlorabi alkohola, potem je tveganje za podoben dogodek večje,« je za srbsko tiskovno agencijo strelski pokol komentirala psihologinja in družinska terapevtka Anđela Novaković. Množični morilec je bil v preteklosti že obsojen zaradi družinskega nasilja, nepravnomočno zaradi nezakonitega posedovanja orožja, rad pa je tudi pil. Obdukcija je pokazala, da je imel v krvi 0,4 promila alkohola, a je bila med samim krvavim dejanjem skoraj gotovo višja. »Raziskave so pokazale, da je imela petina množičnih morilcev (storilcev strelskega pokola) postavljeno diagnozo duševne bolezni, po drugi strani pa jih je imelo 80 odstotkov zgodovino družinskega nasilja,« je še izpostavila. Ocenila je, da bi lahko imel Martinović občutek lastne pomembnosti, grandioznosti, želje po nadzoru. V tovrstnih primerih je pogosto, da se taka oseba ne zmeni za čustva ostalih, ki so drugačna od njegovih, da je nagnjena k hitrim in slabo nadzorovanim odzivom, na splošno pa tudi težje nadzoruje svoje odzive in impulze. »Po oceni strokovnjakov ni niti v enem trenutku pomislil, da počne kaj narobe, temveč je v svoji popačeni realnosti verjel, da so njegova dejanja pravilna in zaslužena,« je še ocenila psihologinja.

Priporočamo