Porod jeseni 2014 se je za nosečnico končal s hudimi posledicami. Čeprav je med nosečnostjo zaradi predležeče posteljice kazalo, da jo čaka carski rez, so se v porodnišnici (za katero gre, ni znano) odločili za vaginalni porod. Po njenem prepričanju je bila to prva napaka. Ko je bilo nato vseeno treba opraviti carski rez, tega niso izvedli takoj po zdravnikovem predrtju plodovnice, pač pa skoraj uro kasneje. Ker potem niso mogli ustaviti krvavitve, sta sledila zastoj srca in dveurno oživljanje, naslednji dan pa nova operacija.
Med carskim rezom je bolnica utrpela pljučno embolijo in možgansko kap, izgubila je tudi veliko količino krvi. V tožbi, s katero od porodnišnice oziroma njene zavarovalnice terja 315.000 evrov odškodnine, piše, da brez moževe pomoči ne more opravljati niti najlažjih vsakodnevnih opravil. Z največjo težavo hodi, težko govori in ima številne druge težave.
Prvostopenjsko sodišče je zahtevo po odškodnini zavrnilo. Ugotovilo je, da ni prišlo do strokovne napake zdravniškega osebja, pač pa do dveh medicinskih zapletov oziroma kritičnih nujnih stanj, ki bi ob nepravilnem ukrepanju osebja vsak zase zagotovo vodila v smrt porodnice in otroka. Na podlagi dveh mnenj izvedenk medicinske stroke je ocenilo, da je bilo ukrepanje pred porodom in med njim pravilno ter strokovno. S čimer pa se tožnica oziroma njen pooblaščenec seveda nista strinjala. Kot sta zapisala v pritožbi na višje sodišče, gre za primer s tako katastrofalnimi posledicami, da bi ga moralo sodišče še posebej pretehtati. In o njem razsoditi šele, ko o odločitvi res ne bi imelo več nobenega resnega dvoma. Tu pa naj bi ostalo odprtih še kar nekaj vprašanj.
Lege niso preverili
Tožeča stranka je še enkrat opozorila, da so se zdravniki v nasprotju z doktrino odločili za naravni porod in ne načrtovani carski rez, čeprav ji je bila diagnosticirana predležeča posteljica. Lege posteljice pred to odločitvijo niso preverili, piše v tožbi. In da se tudi zdravnica, ki je s posebnim instrumentom pred sprožitvijo poroda posegla v nožnico in predrla plodovni ovoj, ni prepričala o položaju posteljice, ampak se je zanašala na ultrazvočne izvide, opravljene pred posegom. Zato je, tako trdi tožeča stranka, pri posegu lahko prišlo do poškodbe posteljice in drugih struktur v predelu materničnega vratu oziroma žil, ki so lahko sprožili luščenje posteljice in vse, kar je sledilo.
Po posegu je po pričevanju tožničinega moža pritekla krvava plodovna tekočina, kar naj bi povzročilo epileptičnemu napadu podobno stanje in spremembe v ritmu bitja srca ploda. Po prepričanju tožeče stranke bi morali, potem ko je pritekla krvava plodovnica, carski rez opraviti takoj in ne skoraj uro pozneje. Tudi sicer bi morali žensko skrbneje obravnavati, saj je imela rizično nosečnost: povečano količino plodovnice, krvavela je in bila zato hospitalizirana, v dneh pred porodom pa je bila na CTG-pregledu vidna znižana osnovna frekvenca srčnih utripov ploda.
Brez pregleda s sondo
Kot je še poudarila, je prva izvedenka pridobila samo izvide ultrazvočnih preiskav o položaju posteljice, ki so bili opravljeni zadnja dva tedna pred porodom, dejanskih UZ-posnetkov pa si ni ogledala. Druga izvedenka je to sicer storila in ocenila, da so izvidi in meritve pravilni, čeprav z več posnetkov niti ni bilo mogoče razbrati položaja posteljice. In še nekaj. Ultrazvoke so ji delali prek trebušne votline. Na tak način predležeče posteljice med nosečnostjo niso zaznali, pač pa šele z vaginalno sondo. Pregleda s sondo pa pred odločitvijo za naravni porod niso opravili.
Višje sodišče se je strinjalo s pripombami tožnice o skladnosti zapisov v ambulantnih izvidih z ultrazvočnimi posnetki. Ker je odločitev zdravniškega konzilija za vaginalni porod (kljub prejšnji diagnozi predležeče posteljice, povečani količini plodovnice, znižani frekvenci utripov ploda) temeljila na ambulantnih izvidih petih ultrazvočnih preiskav v dveh tednih pred porodom, o verodostojnosti katerih je tožnici uspelo zasejati razumen dvom, in ker nobena od izvedenk ni odgovorila na vprašanje, ali bi lahko opravili preglede z vaginalno sondo, je okrožno sodišče kršilo zakon, ker ni odredilo predlaganega izvedenca iz tujine. Zato je višje sodišče sodbo razveljavilo in odredilo novo sojenje.
