»Bila je moj angel. Zdaj je pa ni več med nami. Nimam več za koga živeti. Ne morem dihati, ne morem nič več,« je za hrvaški portal 24sata med solzami komaj govorila Zorica Ruman, mama 20-letne Anđele, ki je v petek umrla na železniški postaji v Novem Sadu. Nadstrešek na železniški postaji je pod seboj pokopal štirinajst ljudi, med njimi dva otroka.
Pričevanja sorodnikov žrtev so srce parajoča. »Tam bi se morala srečati s svojim fantom Milošem, da bi čez vikend skupaj praznovala njegov rojstni dan. Srečna sta bila. Sporočila mi je, da je varno prispela na postajo, klic pa je nenadoma prekinilo. Mislila sem, da je zmanjkalo signala ali pa da sta že skupaj z Milošem. Niti sanjalo se mi ni, da je v tistem trenutku nanjo padla betonska masa in jo ubila,« je še opisala.
Namesto poroke organizirali pogreb
Ko je slišala, kaj se je na postaji zgodilo, je ni takoj zajela panika, a je bilo iz minute v minuto huje. Na telefon niso mogli priklicati ne nje ne njenega fanta. »V članku na enem od portalov sem med žrtvami videla njene inicialke. Nisem se mogla premakniti. Z možen sva se takoj odpeljala v Novi Sad, a na kraju nesreče nisva dobila nobenih informacij. Mislila sem, da se mi bo zmešalo,« je še pripovedovala. Ko je policija potrdila, da je med žrtvami tudi njena Anđela, ni mogla verjeti. Umrl je tudi Miloš, ki ga je imela rada kot sina. Naslednje leto bi se morala poročiti, a so morali namesto tega načrtovati njun pogreb. Trenutkov, ki so sledili, se ne spominja, vse je zavito v temo.
Pogreba ni bila zmožna organizirati. »Kako naj svojo hčer položim v hladno zemljo? Kateri starši so tega sposobni?« Ob krsti je kričala in prosila, naj Anđela vendarle vstane, naj živi svoje življenje, ki se je šele dobro začelo. Vse upanje in želje zanjo so pokopali skupaj z njo. Ne ve, kako bodo lahko to preboleli, kako bodo sploh zmožni živeti naprej. Da je izgubila svojega otroka, gospa Zorica še ni čisto dojela.
Kdo je odgovoren in kriv za grozovito nesrečo, je zanjo trenutno povsem nepomembno. »In kaj bodo s tem dosegli? Nam bodo vrnili otroke? Naše najdražje? Vsi, ki so bili kakorkoli vpleteni v gradnjo, so krivi. A mene to ne zanima. Moja hči in naš Miloš sta mrtva zaradi korupcije in šlamparije. Ker so si žepe polnili z denarjem, mi sedaj objokujemo izgubo 14 življenj. In ne pozabimo, da sta tam umrli tudi deklici ...« je gospa Zorica zaključila svojo žalostno pripoved. In znova padla v krčevit jok.
Božja volja
Za medije so svojo zgodbo opisali tudi tisti, ki so se smrti za las izognili. Na postaji je bilo v času tragedije namreč ogromno ljudi, žrtev bi lahko bilo na stotine. Med njimi je bil tudi 66-letni Milimir Daničić, ki bo odslej na ta dan praznoval nov rojstni dan. Prepričan je namreč, da se je v petek na novo rodil. Na peronu je klepetal z nekaj drugimi potniki, med pogovorom pa so se očitno premikali stran od nadstreška. »Naenkrat smo slišali ’bam’. Vse se je zrušilo. Obrnil sem se in videl ruševine in prah. Nič se ni videlo,« je spregovoril za srbske medije. »Rešil nas je bog,« je še dodal.
Smrti se je za las izognila tudi Vesna Latas, ki je na vlak pospremila prijateljico. »Rešila« jo je cigareta, saj se je tik pred zrušenjem odmaknila izpod nadstreška, da jo je prižgala. »Zatreslo je kot ob potresu. Streslo je celo postajo. Najprej sploh nisem vedela, kaj se je zgodilo, potem pa sem od šoka kar obstala. Pod kupom betona sem videla moškega, ki mu je ta amputiral nogi. Te podobe si ne bom mogla nikoli izbrisati iz spomina,« je še vedno povsem pretresena povedala za hrvaški portal 24sata. Srečo v nesreči je imel tudi 74-letni Arsen Kojić, ki je v Novi Sad prišel obiskat sina. »Vstal sem s klopi, naredil nekaj korakov, ko sem za seboj slišal hrup. Kot bi bila eksplozija. Obrnil sem se in okamnel od strahu. Videl sem samo še grozo.«
Mnogi, ki se redno vozijo z avtobusom ali vlakom, se zavedajo, da bi lahko pod kupom ruševin za večno zaspali tudi sami. Ko je sedela na kateri od klopc pod nadstreškom, gospa Vesna ni nikoli pomislila na to, da nad njo visi smrt. Postajo so dvakrat obnovili, kar so proslavili tudi s svečano otvoritvijo. Mislila je, da tisti, ki so jo obnavljali, obvladajo svoje delo. Zdaj je izvedela, da leta 1964 zgrajen betonski nadstrešek ni bil del rekonstrukcije postaje, zato ga ob stavbi niso obnavljali, temveč so naredili le nekaj »kozmetičnih« popravkov.
Po navedbah pristojnih so osrednjo železniško postajo prenovili julija, kar je bila že druga prenova od leta 2020. Srbske železnice vztrajajo, da zrušen nadstrešek ni bil vključen v dela, ki sta jih opravljali dve kitajski podjetji. Srbski mediji ugibajo tudi, da bi bil lahko vzrok uničenje kovinskih podpornikov nadstreška zaradi rje.
