»Krivde ne priznavam,« je sodnici Klavdiji Bercieri danes dejal 35-letni ljubljanski podjetnik Semir Hajdarpašić. Obtožen je, da je hudodelski združbi pomagal pri umoru Danijela Božića in poskusu umora Žarka Tešanovića novembra 2019. Storilcem naj bi zagotovil opel astro, s katerimi so v Ankaranu ugrabljenega Božića prepeljali na Okroglo in ga nato v bližnjem gozdu umorili. Zagotovil naj bi tudi avto za Tešanovića; tudi njega so imeli plan ugrabiti in odpeljati na Gorenjsko, a so mimoidoči slišali njegove krike in poklicali policijo. Prišla je, še preden so ga ugrabitelji uspeli strpati v VW passat.

Vse to naj bi načrtoval domnevni vodja slovenske celice kavaškega klana Klemen Kadivec, sodelovali pa naj bi še njegov brat Blaž Kadivec, Drejc Kovač, Vladan Kljajević ter člani matične združbe klana Marko Skerbec, Bojan Stanojević in profesionalni morilec Savo Čosović. Tudi Božić in Tešanović naj bi bila člana slovenske celice klana, pajdašem pa naj bi se zamerila, ker naj bi sodelovala v tatvini poldrugi milijon evrov vrednega kokaina, ki so ga hranili v svojem skladišču na Okroglem. Tatvino naj bi organiziral Tešanović, v njej pa zaradi slepote ni sodeloval. Drogo, za katero naj bi bil zadolžen Klemen Kadivec, naj bi ukradla še David Šolaja in Igor Mančić. Tudi onadva sta že mrtva. Šolaja je bil umorjen decembra 2019 v Španiji, Mančić pa v začetku lanskega leta v Ljubljani.

Prikrival kazniva dejanja, storilce in sledi

Klemen Kadivec naj bi se pred likvidacijo s Hajdarpašićem, lastnikom podjetja Navis Mobil, dogovoril za najem astre in passata za Čosovića in Skerbca. Kadivec je plačal z gotovino, najema pa v dokumentaciji podjetja niso zabeležili. Ko je pet dni kasneje Blaž Kadivec avta vrnil, naj bi Hajdarpašić podrejenemu naročil, naj v pogodbah spremeni imena najemnikov. Drugi uslužbenec pa je moral spremeniti podatke v GPS sistemu sledenja vozil. Tožilstvo trdi, da je nato Hajdarpašić člane hudodelske združbe sproti obveščal o policijski preiskavi v Navis Mobilu in policistom po navodilih Blaža Kadivca dajal lažne podatke. Tako je prikrival kazniva dejanja, storilce in sledi.

Ko je pet dni kasneje Blaž Kadivec avta vrnil, naj bi Hajdarpašić podrejenemu naročil, naj v pogodbah spremeni imena najemnikov. Drugi uslužbenec pa je moral spremeniti podatke v GPS sistemu sledenja vozil.

Zagovornik Milan Krstić je na današnjem predobravnavnem naroku predlagal izločitev postopka zoper Hajdarpašića od postopkov zoper ostale obtožene, ki jim tožilstvo očita umor in poskus umora. Rekel je, da je ta postopek specifičen in da bo tako hitreje zaključen. Specializirana tožilka Mateja Gončin je bila proti, češ da gre za povezano delovanje vseh obtoženih oziroma hudodelske združbe. Krstić je potem presenetil s predlogom za izločitev tožilke Gončinove in Ivana Pridigarja iz kazenskega postopka. Prav tako je predlagal, da bi ju na sojenju zaslišali kot priči.

tožilka Mateja Gončin16.12.2024 - sodišče, obtoženi Semir HajdarpašičFoto: Tomaž Skale

Obramba je podala predlog za izločitev tožilke Mateje Gončin (in tudi drugega tožilca Ivana Pridigarja), kar je Gončinova označila za provokacijo ali pa zavlačevanje postopka. Foto: Tomaž Skale

Dejal je, da je Gončinova, po njegovih podatkih pa tudi Pridigar, v isti kazenski zadevi v predhodnem postopku nastopala kot tajna policijska delavka in je bila kot taka kasneje zaslišana kot priča. Kot je dejal, je takrat izdala najmanj »en akt z lažno vsebino z oznako tajnosti« in tako »ustvarjala« dokaze zoper Hajdarpašića. Na podlagi teh dokazov pa potem sestavila aktualno obtožnico.

Tožilka: provokacija ali zavlačevanje postopka?

»Čestitke za kreativnost, a predlog za izločitev je pravno absurden,« se je odzvala Gončinova in dejala, da jo zagovornik izloča na podlagi tistega člena v zakonu o kazenskem postopku, ki se nanaša na izločitev sodnikov in sodnikov porotnikov. Kar zadeva njeno delovanje v vlogi tajne policijske delavke pa je dejala, da je res imela tak status, prav tako kolega Pridigar, vendar v povsem drugi kazenski zadevi. Takrat je šlo za postopek zoper zapisničarko na specializiranem tožilstvu zaradi izdaje tajnih podatkov. Rekla je, da nima pojma, o kakšnem dokumentu z neresnično vsebino govori odvetnik in da o tem na tistem sojenju ni bilo nobenega govora.

Krstić je potem presenetil s predlogom za izločitev tožilke Gončinove in Ivana Pridigarja iz kazenskega postopka. Prav tako je predlagal, da bi ju na sojenju zaslišali kot priči.

Krstić je odvrnil, da je šlo za odredbo za tajno opazovanje Hajdarpašića. Podlaga za to odredbo je bila navedba, da iščejo orodje, s katerim je bil umorjen Božić, čeprav je po Krstićevih navedbah takrat policija to orodje že imela eno leto. Tožilka je odvrnila, da je odvetnik pravi »virtuoz besed« in da to, da je policija iskala orodje, ne more biti v ničemer sporno. Rekla je tudi, da orodja še danes nima oziroma da ne ve, katerega ima obramba v mislih, ker jih je bilo najdenih več. »Menim, da gre ali za provokacijo ali za zavlačevanje postopka, nikakor pa za pravno vdržen dokazni predlog,« je izjavila.

Sodnica je sklenila, da bo predlog za izločitev tožilcev posredovala vodji specializiranega tožilstva. Rekla je tudi, da se bo glavna obravnava začela 9. januarja in da je že razpisala naroke do 25. aprila. Predvideni so dva do trikrat tedensko. Če bodo zagovorniki svojo odsotnost prepogosto opravičevali, pa da bodo potekali tudi v popoldanskem času. x

Priporočamo