Tatvine koles so zelo pogoste, najbolj izstopa Ljubljana oziroma njeno središče. Samo okoli 40 odstotkov lastnikov, ki ostanejo brez kolesa, lahko o njem policiji pove toliko podatkov, da ta ve, za katero kolo gre.
Na ljubljanski policijski upravi beležijo največ ukradenih koles – v prvem letošnjem polletju kar 516. Lani je bilo tatvin 1105, na drugem mestu je bil Maribor s 124 tatvinami (letos 71). Samo na območju ljubljanskih mestnih policijskih postaj so lani obravnavali 949 tatvin, ki jih delijo na tako imenovane velike tatvine (storjene z vlomom) in »navadne« tatvine. Delež preiskanih kaznivih dejanj se letos giblje okoli 10 odstotkov. Lani je znašal 6,5 odstotka, predlani devet, leta 2020 in 2019 pa približno pet odstotkov.
»Število kaznivih dejanj je nekako sorazmerno z razširjenostjo uporabe koles in je tako največ tatvin v mestnih središčih, predvsem centru Ljubljane. Zgostitev teh kaznivih dejanj je nekaj odstotkov višja v poletnih mesecih, ko vremenske razmere omogočajo več kolesarjenja,« pravi Aleksandra Golec z ljubljanske policijske uprave. Kradejo kolesa različnih cenovnih razredov, v zadnjem času vedno več električnih koles. Kateri so tisti kraji, ki jih imajo nepridipravi najraje? Golčeva navaja, da so različni. »Obravnavamo tatvine iz kolesarnic (zaprtih in odprtih), hodnikov večstanovanjskih stavb, z vozil, ob izobraževalnih ustanovah … V porastu so tudi tatvine koles, ki jih imajo turisti nameščena na vozila,« poudarja.
Na Bovškem so nemškima turistoma včeraj ukradli kolesi, skupno vredni kar 9300 evrov! Kot so sporočili s Policijske uprave Nova Gorica, so tatvino obravnavali v kampu v naselju Soča. Kolesi sta bili priklenjeni na leseno ograjo poleg šotora. Da bi mlad nemški par še kdaj videl svoji kolesi, je malo verjetno. Izginili sta ponoči, zdaj sta gotovo že kje zunaj Slovenije.
Letos, podatki veljajo do konca junija, je policija obravnavala že 751 tatvin koles, lani v vsem letu 1550. Naj omenimo še nekaj primerov iz policijskih poročil zadnjih dni. Poročali so o vlomu v trgovino na ljubljanskem Viču, iz katere so izginila kolesa. V Šiški je po vlomu v klet izginilo električno kolo znamke Puh, škode je bilo za okoli 2500 evrov. Vlomilec v garažo v Domžalah je odpeljal kolo znamke Scott, škodo so ocenili na približno 600 evrov. Izpred bloka v Celju je nekdo ukradel moško gorsko kolo znamke Kilimanjaro. Iz kampa v Mozirju je izginilo gorsko kolo orange stage 6 evo, lastnik je oškodovan za okoli 6000 evrov. V Postojni je neznani storilec s prtljažnega nosilca avtomobila odmontiral električni kolesi znamk Revok in Cube. Nekdo je zalotil možakarja, ki je vlomil v stanovanjski blok v Mariboru in poskušal ukrasti kolo. Policisti so ga prijeli. V Piranu je neznani storilec vlomil v stanovanje in ukradel kolo in računalnik ter poškodoval televizijo. Kolo in poškodovani računalnik so našli na ulici in vrnili lastniku.
Dolgoprstneži pri »delu« uporabljajo priročno orodje, ki ga lahko neopazno prenašajo, na primer ščipalke ali klešče, saj lastniki uporabljajo ključavnice, ki jih je mogoče z lahkoto preščipniti. »Da bi zmanjšali možnost tatvine, priporočamo kvalitetne ključavnice, ki so čim bolj odporne proti posegom z različnimi orodji in predmeti. Manj kakovostne tatovom ne predstavljajo nikakršne ovire, zato priporočamo, da ključavnice kupujete v za to namenjenih specializiranih trgovinah, kjer vam bodo o zaščiti tudi primerno svetovali. Kolo naj bo vedno priklenjeno ob stabilen predmet čez okvir kolesa in pnevmatike (skupne kolesarnice, stojala za kolesa, ograje, kjer je to dovoljeno),« svetujejo na policiji.
»Pametne« ključavnice
Ker je določeno število koles ukradenih tudi iz kolesarnic ali kleti, priporočajo, da tudi te zavarujemo s ključavnico in da uporabniki skupnih prostorov spoštujejo dogovore, pravila oziroma hišni red o skrbnem zapiranju in zaklepanju vhodnih vrat. Za prevoz koles z avti pa priporočajo prtljažnike, ki imajo možnost dodatnega zaklepanja ali drugo obliko varovanja. Novejše ključavnice, dostopne na trgu, ponujajo tudi že drugačne oblike zaščite, ko ključavnica zazna premike kolesa in to javi uporabniku v aplikacijo na mobilnem telefonu.
Po besedah Golčeve se policisti pri preiskavi tatvin najpogosteje srečujejo s pomanjkljivim opisoma ukradenega kolesa. »Po naših ocenah le okoli 40 odstotkov lastnikov da podatke, na podlagi katerih lahko kolo nedvoumno identificiramo,« pove sogovornica. Dodaja, da so ob osnovnih podatkih zelo pomembne individualne značilnosti kolesa. »Priporočamo, da si ljudje zapišejo znamko kolesa, tip, model, barvo, znamko in tip posameznih delov (pedale, ogrodje, prestave, zavore …), številko okvirja, dodatno opremo, posebne individualne znake (vgravirane lastne številke, črke …), poškodbe. Prav tako ne bo odveč fotografija kolesa. Čim več podatkov posreduje oškodovanec, tem večja je možnost, da kolo identificiramo in navsezadnje vrnemo lastniku.«
