Vsaka deseta prometna nesreča pri nas se zgodi zaradi alkohola. Do konca maja letos so imeli povzročitelji teh nesreč v krvi v povprečju 1,38 promila, v tistih, ki so se končale s smrtjo, pa 1,42 promila. Med vinjenimi, ki so povzročili nesrečo, je bilo lani tudi sedmerica, stara od 15 do 17 let. Najmlajši med umrlimi je imel 15 let - bil je pod vplivom alkohola in je nesrečo tudi povzročil. »Po ugotovitvah strokovnjakov postane skoraj polovica otrok, ki pričnejo piti v času osnovne šole, z alkoholom zasvojena, kar se lahko zgodi že po enem letu. Zaradi lahke dostopnosti alkohola, ga vsak četrti 17-letnik pije vsaj enkrat tedensko,« poudarjajo v agenciji za varnost prometa (AVP). Svetujejo, naj se starši in skrbniki z otroki in mladostniki o tem odkrito pogovarjajo, predvsem pa naj bodo dober zgled.
Skupaj s policijo opozarjajo, da je le trezen voznik varen voznik in da varne meje pitja alkohola ni. »Izjemno nevarno je prepričanje, da smo zaradi manj popitega alkohola v prometu na varni strani. Zaradi povzročiteljev prometnih nesreč v dovoljeni meji alkohola v krvi je lani v skoraj 300 nesrečah umrlo šest oseb, 32 je bilo hudo poškodovanih, 122 pa lažje. Lani so povzročitelji pod vplivom drog ali drugih psihoaktivnih snovi povzročili 87 nesreč. Umrlo je 13 ljudi, dva več kot prej, 28 je bilo hudo poškodovanih. Delež umrlih zaradi teh povzročiteljev je bil lani najvišji doslej, kar 17 odstotkov. Od skupno 12 povzročiteljev smrtnih nesreč, so bili trije sočasno tudi pod vplivom alkohola,« navaja v.d. direktorja agencije za varnost prometa Simona Felser: »Vedno znova poudarjamo, da alkohol in droge niso 'krivi' za prometno nesrečo. Polno odgovornost nosi človek, ki se alkoholiziran ali pod vplivom drog poda v promet, za volan motornega vozila, krmilo motorja, kolesa, e-skiroja in nesrečo povzroči.«
Nadzorni centri se »izklapljajo«
Verjetnost, da bomo povzročili nesrečo, se pri koncentraciji 0,5 promila alkohola podvoji, pri 1,1 promila pa osemkrat poveča v primerjavi s treznim voznikom. Pri 1,5 promila se tveganje za nastanek nesreče poveča kar za 22-krat. Lani je zaradi povzročiteljev nesreč pod vplivom alkohola (pod in nad dovoljeno mejo) ter pod vplivom drog ali drugih psihoaktivnih snovi v prometu umrlo kar 33 ljudi (39 odstotkov vseh umrlih).
Več popijemo, bolj se nadzorni centri možganov drug za drugim »izklapljajo«, opozarja AVP. Nadzor prevzemajo avtonomni centri. Za volanom ima to lahko usodne posledice. Spremembe se pokažejo pri vidu, ravnotežju in reakcijskem času. Na delovanje oči lahko pomembno vpliva že majhna količina popitega alkohola. Zoži se vidno polje, zato težje zaznavamo tisto, kar se dogaja na levi ali desni strani. S stopnjevanjem pitja postaja očesna leča vse bolj toga, kar vpliva na zameglitev vida. Tako pride do tunelskega vida, pri katerem se človeku močno zoži vidno polje in poslabša ostrina vida.
Alkohol vpliva tudi na očesno mrežnico, tako da težje zaznavamo rdečo barvo, ki pa je v prometu precej pogosta in pomembna: na semaforju, svetlobnih znakih, prometnih znakih, rdeče barve so tudi zadnji žarometi na vozilih.
