»Pozdravljeni, s policije kličemo. Preiskujemo zaposlene na banki, ki naj bi v obtok spravili ponarejene bankovce. Preveriti moramo, ali ste jih morda prejeli tudi vi. Pri vas se bo oglasil sodelavec, pogledal, ali imate kak ponaredek, in vam izdal potrdilo, s katerim boste lahko dvignili pravi denar.« Telefonske klice s tako vsebino so lani prejeli starejši Hrvati, 89 le-teh je klicateljem naknadno na stežaj odprlo vrata svojih domov. A vanje niso vstopili policisti, temveč prevaranti, člani kriminalne združbe – skupno kar 22 – ki so jih okradli. Žrtve so prelisičili in si napolnili žepe z več kot milijonom evrov. Nepridiprave so pred dnevi na Hrvaškem uradno obtožili goljufij, izvedenih v kriminalni združbi, zagrebško tožilstvo pa je za 15 tistih, ki so v priporu, zahtevalo njegovo podaljšanje. S tem »biznisom« naj bi se ukvarjali od septembra do novembra lani.

Deset tisočakov na osebo

Po poročanju hrvaških medijev je skupino vodil Romano Beganović. Bil je tudi načrtovalec goljufij in vezni člen med člani ekipe, cilj katere je bil materialna korist. Denar. Ostalim je dajal tudi napotke, kako naj prek telefona komunicirajo s tarčami. Lažni policisti so sogovornikom ponudili tudi zaščito oziroma varovanje nakita. Večina jim je že prek telefona zaupala, koliko denarja imajo in koliko nakita ter v kolikšni vrednosti, ob obisku na njihovih domovih pa so jim vse to pokradli. V povprečju je šlo za okoli 10.000 evrov na osebo. Plen so nato izročili Beganoviću, glede na vloge posameznikov v strukturi združbe pa ga je on razdelil mednje.

Pravi policisti so po aretacijah osumljenih javnost opozorili, da sami dela nikoli ne opravljajo na tak način. Da bi torej prebivalce klicali po telefonu in jih povpraševali o ukradenem denarju. »Ne odpirajte vrat nobenemu neznanemu človeku, niti možem postave ne, dokler vam ti ne pokažejo ustreznega identifikacijskega dokumenta,« so svetovali državljanom. Dodali so, da imajo prevaranti bujno domišljijo in da se poleg policistov radi predstavljajo tudi kot zdravstveni delavci, zaposleni v telekomunikacijskih podjetjih ali kakih drugih podjetjih in institucijah, da bi tako lažje ogoljufali potencialne žrtve. Podobno ob različnih vlomih in krajah po hišah (starejših) opozarjajo tudi slovenski policisti. Vsi skupaj pa vztrajajo: podatkov in informacij o svojih bančnih računih nikoli ne dajajte nikomur. Če se to vseeno zgodi, o tem čim prej obvestite (pravo) policijo.