Število spletnih spolnih zlorab narašča. Spletni plenilci so spretno izkoristili razmere, ko se je zaradi pandemije vse preselilo na splet. Po podatkih Fundacije Internet Watch (IWF) se je število posnetkov spolne zlorabe otrok, starih od sedem do deset let, povečalo za več kot desetkrat (lani 63.000 primerov, predlani 27.500, leta 2019 okoli 5400). Samo v letu 2021 je bilo po vsem svetu prijavljenih 85 milijonov slik in videoposnetkov, ki prikazujejo spolno zlorabo otrok, kaže statistika evropske komisije. Še veliko več jih ostaja neprijavljenih. V primerjavi z letom prej se je število prijav povečalo za 64 odstotkov. Naraščanje števila prijav opažajo tudi na slovenski spletni prijavni točki Spletno oko, kjer so predlani prejeli 172 prijav, kar je po večletnem naraščanju števila prijav sicer pomenilo kar precejšen osip, a so se že lani s 370 prijavami številke podvojile, kaže najnovejše poročilo. Policija je lani obravnavala 163 kaznivih dejanj prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja gradiva s spolno zlorabo otrok, predlani 175, leta 2020 150, še prej pa 134 in 141. Lani je bilo 95 žrtev, ki še niso dopolnile osemnajst let, med osumljenci pa 59 otrok. Preiskanost tovrstnih kaznivih dejanj je v zadnjem obdobju med 77 in 95 odstotki.
Podobe, ki nikoli ne izginejo
Preiskave kaznivih dejanj, povezanih s posnetki spolne zlorabe otrok, so po navedbah policije iz leta v leto kompleksnejše in zahtevnejše, saj storilci uporabljajo vrsto orodij in aplikacij za zakritje sledi. Preiskovanje tega področja je eno najtežjih policijskih opravil, na katero se je nemogoče navaditi. »Spopasti se je treba z vsako zlorabo posebej. Takih podob nikoli čisto zares ne pozabiš,« je pred časom za Dnevnik pojasnil Robert Tekavec, višji kriminalistični inšpektor specialist, vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto v upravi kriminalistične policije. V dolgoletni karieri je videl na tisoče ostudnih fotografij in nagnusnih posnetkov. Podob, ki jih nihče ne bi smel videti, kaj šele doživeti. V pandemiji so se nasilneži znašli po svoje. Črni trg naročanja fotografij in posnetkov zlorab je zacvetel, ponekod so storilci zlorabe prenašali v živo in celo sprejemali navodila oziroma želje plačnikov. Da si storilci med seboj pomagajo, si delijo nasvete in izkušnje, ni nič novega, po temnem spletu celo krožijo različni priročniki, kako zadovoljiti potrebe brez nevšečnosti s policijo. Najhujša pa je zgodba, da sta starša otroka na svet spravila izključno z namenom spolne zlorabe. In nista edina.
Med osumljenci tudi otroci
V šestnajstih letih so na Spletno oko prejeli skoraj 7500 prijav domnevnih posnetkov spolnih zlorab otrok, daleč največ, 1127, leta 2012. Policija je v zadnjih petih letih obravnavala 763 kaznivih dejanj prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja gradiva s spolno zlorabo otrok, pri čemer je bilo identificiranih 535 žrtev. Med osumljenci, ki jih je policija v teh letih obravnavala, je bilo 294 mladoletnikov. Med prijavami, ki so bile lani in predlani posredovane policiji, jih je bilo največ poslanih naprej varnostnim organom V ZDA, saj so se vsebine nahajale na tamkajšnjih strežnikih. Izstopajo še Nizozemska, Hongkong, Moldavija in Rusija. Čeprav so številke zadnje leto nižje, pa Nizozemska na strežnikih še vedno gosti več kot polovico obravnavanih primerov v Evropi in več kot četrtino globalnih. Prijavna točka Spletno oko je članica mednarodnega združenja INHOPE, v katerega je vključenih 46 držav. Lani je bilo v njem izmenjanih 587.852 prijav, 68 odstotkov raziskanega materiala je bilo nezakonitega. Raziskava je pokazala, da je bilo kar 89 odstotkov otrok na posnetkih mlajših od trinajst let, kar 91 odstotkov žrtev pa je bilo deklic.
Izredno pomembna je preventiva, starši morajo otroke ozaveščati, jim dajati zgled, jih nadzirati in jim dati vedeti, da jim lahko zaupajo. Otroci pa se morajo naučiti, da na spletu, kakor tudi sicer v življenju, obstajajo ljudje, ki jim želijo škoditi. Tarče spolnih napadalcev so lahko prav vsi, bodo pa vseeno žrtve prej postali otroci brez starševskega nadzora, prepuščeni sami sebi, s slabšo samopodobo. »Tipičen« napadalec ne obstaja, lahko so stari ali mladi, od 14 do 90 let, potrpežljivi, vešči komunikacije z otrokom, ustrežljivi, znajo poslušati. So mojstri pretvarjanja in so prepričljivi. Pridobljeno zaupanje nato zlorabijo za pridobitev slik ali posnetkov, s katerimi otroke izsiljujejo. Slike in posnetke zbirajo ali z njimi trgujejo, lahko pa gre za pripravo na srečanje z otrokom v živo. To se je zgodilo lani, ko je 23-letnik z Gorenjske prek spleta navezal stik z mladoletnim dekletom, jo z grožnjami prisilil, da mu je posredovala svoje intimne fotografije, ob kasnejšem srečanju v živo pa jo z uporabo sile še spolno zlorabil.
