Eden najbolj krvavih in grozljivih zločinov na naših tleh, od katerega letos mineva že dobrih 26 let, bo očitno za vselej ostal neraziskan, prav tako za smrt štirih ljudi ne bo odgovarjal nihče. Edini, zoper katerega je tožilstvo vložilo pravnomočno obtožnico in ga obtožilo, da je sodeloval pri grozljivem kaznivem dejanju, umoru štirih ljudi, je bil zloglasni Konjičan Kristijan Kamenik. Zloglasni zato, ker se je v minulih 26 letih že večkrat znašel na straneh črne kronike, tako v naši kot nekaterih sosednjih državah, in sicer zaradi kaznivih dejanj prekupčevanja s prepovedanimi drogami.

Zaradi primera Tekačevo je lani na zatožno klop celjskega sodišča sedel že četrtič, senat pod vodstvom sodnice Alenke Jazbinšek Žgank pa mu je včeraj izrekel oprostilno sodbo. Sodnica je v obrazložitvi sodbe izpostavila, da je senat preučil vse dokaze, ki so še ostali v sodnem spisu, a niti eden Kristijana Kamenika ne umešča na kraj storjenega kaznivega dejanja niti ga ne povezuje s smrtjo štirih žrtev.

Spomnimo, da je prvič sedel na zatožno klop in se zagovarjal zaradi štirikratnega umora skupaj s še neznanim sostorilcem že dobro leto po zločinu – leta 1999 je bil prvič obsojen na 20 let zaporne kazni. A dve leti pozneje je vrhovno sodišče sodbo razveljavilo. Drugo sojenje se je začelo leta 2003, senat pa je takrat Kristijana Kamenika oprostil, a so višji sodniki tudi to sodbo razveljavili. Tretje sojenje se je začelo maja 2007, a je bilo prekinjeno, ker se je Kamenik medtem znašel za zapahi srbskega pripora, ker je iz Slovenije v Srbijo pretihotapil 576 gramov heroina. Obsojen je bil na sedem let zapora, a je sodba padla, na ponovljenem sojenju pa je bil obsojen na poltretje leto zapora. Medtem se je zaradi pečanja z drogami znašel tudi za zapahi hrvaškega zapora na Reki, prav tako je bil zaprt v Italiji, saj so ga leta 2016 ustavili v okolici Milana in mu zasegli 46,7 kilograma kokaina, zaradi česar je bil obsojen na osem let zapora.

Ustreljeni v glavo

Četrtič in najverjetneje zadnjič je Kamenik zaradi štirikratnega umora v Tekačevem sedel na zatožno klop lani. Obtožnica, ki jo je predstavil tožilec Gorazd Kacijančič, je vseskozi ostala nespremenjena. Tožilstvo je Kameniku očitalo, da se je združil z neznanim sostorilcem, da bi iz koristoljubja vzel življenje zakoncema, takrat 73-letnemu Štefanu in 75-letni Frančiški Poharc ter njunima podnajemnicama, 36-letni Heleni in njeni 17-letni hčerki Viktoriji Krošlin. Pri čemer sta morali podnajemnici umreti le zato, da bi obdolženi prikril umor zakoncev Poharc. Vse štiri žrtve so bile ustreljene v glavo, tri iz neposredne bližine, Poharc pa je bil najprej ustreljen v levo stegno, nato naj bi ga Kamenik, tako navaja obtožnica, skupaj s sostorilcem vklenil in vklenjenega ter bosega odgnal do bližnjega gospodarskega poslopja. Prej je moral Poharc prestopiti tudi truplo svoje že ustreljene žene. Na skednju pa je tudi on dobil eksekucijski strel v glavo. Zaradi poškodbe glave in možganov je umrl takoj, tako kot preostale tri žrtve.

Kot je v zaključni besedi včeraj izpostavil tožilec, so bile vse štiri žrtve ustreljene z istim orožjem, šlo je za predelano pištolo znamke Makarov z dušilcem in laserskim merkom. Slednjega so policisti tudi našli in prišli celo do oseb, ki so ga prodale morilcu, a žal je tudi ta dokaz višje sodišče v preteklosti izločilo iz spisa. Poleg laserskega merka je bil dolgo ključni obremenilni dokaz tudi odtis »njegovih« športnih copat, a je tudi ta dokaz višje sodišče izločilo iz spisa.

Kamenik vedno dobre volje

Kamenik je na prvem sojenju dejal, pri tem pa vseskozi vztrajal, da nikoli ni bil v Tekačevem in da tudi žrtev ni poznal. »Z njimi nikoli nisem imel nič,« je dejal. In dodal, da je vse od aretacije sodeloval s kriminalisti. »Privolil sem tudi v preizkus s poligrafom, ki je bil negativen, brez zadržkov sem jim izročil tudi svoje športne copate, ki bi jih lahko mirno odvrgel, če bi presodil, da me lahko zaradi njih česar koli obremenijo,« je dejal v svojem prvem zagovoru. Pozneje se je izkazalo, da so bili prav ti njegovi športni copati znamke Nike ključni dokaz tožilstva. A so bili, kot rečeno, izločeni iz spisa. Dokaze, ki so v spisu po 26 letih še ostali, je senat ponovno preučil in pretehtal, ponovno so tudi zaslišali vse predlagane priče, razen ene, ki je zaradi zdravstvenega stanja nesposobna za pričanje, prebrali pa so tudi izpovedbo anonimne priče.

»Tudi, če bi se izkazalo, da nekatere navedbe prič držijo in so resnične, pa ni nobenega materialnega dokaza, ki bi potrjeval, da je Kamenik res bil na kraju kaznivega dejanja. Prav tako na kraju dejanja ni bilo najdene niti ene biološke sledi, ki bi pripadala obdolženemu,« je po razglasitvi sodbe pojasnila sodnica, ki je Kamenika oprostila tudi vseh stroškov postopka. Ti bodo tako bremenili proračun. Kot je ob odhodu s sodišča dejal tožilec, bo počakal na pisni odpravek sodbe in se šele nato odločil, ali se bo pritožil ali ne. A oprostilna sodba zanj ni bila presenečenje. Da kaj drugega kot oprostilno sodbo ni bilo mogoče pričakovati, je ob koncu dejala tudi Kamenikova zagovornica Maksimiljana Kincl Mlakar. »V spisu dejansko ni personalnih, niti kakršnih koli drugih dokazov proti mojemu klientu,« je dejala. Kamenik razsodbe ni želel komentirati, na vprašanje zbrane sedme sile, ali je dobre volje, je odvrnil le: »Jaz sem vedno dobre volje.«