Letošnje leto je krvavo. Glede na policijsko statistiko se je pri nas zgodilo že več kot 30 umorov, ubojev in poskusov teh. Kar je več kot v vsem lanskem letu. Konec minulega tedna so v Ljubljani našli truplo 86-letnice. Kaznivega dejanja sumijo njenega moža, ki pa ga še iščejo. Septembra smo poročali o umoru in samomoru v Ljubljani, pa o uboju na Goričkem, kjer je zaradi hudih poškodb umrla mati dveh otrok. Krvnik je bil njen partner. V Novem mestu je prišlo do obračuna, v katerem je pod streli iz avtomatske puške umrl 22-letnik. Odmeval je napad s sekiro v mariborskem mestnem parku, ko je mlad fant brutalno napadel dekle, ki je komaj preživelo. Vsi našteti zločini imajo še eno skupno lastnost. Pripetili so se konec tedna. Ali so na Slovenskem vikendi res »rezervirani« za najbolj krvave zločine ali je tak le vtis?
Osem nedeljskih zločinov letos
Policijska statistika splošnemu vtisu pritrjuje. Na generalni policijski upravi smo pridobili podatke o številu obravnavanih kaznivih dejanj umora in uboja (kamor sodijo tudi poskusi) v zadnjih desetih letih po dnevih v tednu. Letos se je eno samo tako dejanje zgodilo na ponedeljek in kar osem na nedeljo. Bolj verodostojna je statistika za daljše obdobje, ki pa prav tako pritrjuje splošnemu vtisu o krvavih koncih tedna.
V zadnjih desetih letih se je na ponedeljek pripetilo 40 umorov in ubojev ter poskusov le-teh, na soboto pa skoraj dvakrat toliko, natančneje 76. Izstopata tudi petek s 70 uboji in umori ter nedelja s 64. Skupaj v tem obdobju policijska statistika beleži 418 tovrstnih kaznivih dejanj. Na soboto se jih je torej zgodilo dobrih 18 odstotkov. Če bi bili zločini enakomerno porazdeljeni na vse dni v tednu, bi na vsak dan moralo pasti dobrih 14 odstotkov zločinov. V tem primeru bi konec tedna (petek, sobota, nedelja) morali zabeležiti 43 odstotkov vseh umorov in ubojev. Pa jih seveda ne. Statistično gledano se ob koncih tedna pripeti polovica vseh krvavih zločinov v Sloveniji.
Še en splošen, laičen vtis glede tega prevladuje. Da gre v teh primerih za zločine, ki so pri nas najbolj pogosti, torej za zločine v družinskem krogu. Pregled najbolj odmevnih umorov tudi temu vtisu pritrjuje.
Vsi v družinskem krogu
Letošnje septembrske zločine smo že popisali. Zgodili so se ob koncu tedna. Zadnjo majsko nedeljo je zaznamoval zločin v Mariboru, ko je noseča Anja R. z nožem zabodla moža, ki se je odvlekel do avtomobila, a umrl na poti v bolnišnico. Istega dne je oče v Kopru ustrelil hči in nato še sebe. Strelec je umrl, hči so uspeli rešiti v bolnišnici. Drugo soboto v maju je moški v Dravogradu umoril partnerico. Pred kratkim je sodišče v Krškem za umor obsodilo 80-letnika iz Brestanice, ki je ženi vzel življenje v noči na soboto novembra lani. Gorana Ilikiča iz Kamnika je sodišče v zapor poslalo za 25 let. Nekdanjo ženo je ubil 31. januarja 2012. Bila je nedelja. Na sodišču se razpleta zgodba 36-letnega Gregorja Ducmana, ki je v Zalogu pri Šempetru z nožem ubil mamo in poskušal ubiti še očeta. Tudi tu je šlo za nedeljski zločin. Med najbolj odmevnimi zadnjih nekaj let je trojni umor v Gerečji vasi. Silvo Drevenšek je bil v prvo obsojen na dosmrtno kazen, v ponovljenem sojenju pa na 30 let zapora. Moril je na božični petek leta 2020. Tudi trojni morilec Peter Gaspeti se je na morilski pohod odpravil v soboto. Razvpit Sebastijan Abramov je nekdanje dekle Saro Veber ustrelil v nedeljo 15. marca pred sedmimi leti. Sodijo mu za umor.
Konec tedna sam po sebi
ni »kriv« za zločin
Psiholog dr. Peter Umek, ki se večji del kariere ukvarja z razlogi za najhuje zločine, pritrjuje splošnemu vtisu, da gre pri umorih ob koncih tedna po večini za zločine v družinskem krogu. »Statistično gledano morda razlike res niso tako velike, vtis, da je bistveno več krvavih zločinov čez konec tedna, pa je zagotovo močan. Razlogov je lahko več, zagotovo pa je na prvem mestu to, da ob koncih tedna v krogu družine preživimo več časa in nasilje eskalira. Seveda se v storilcu jeza, zamera ali kaj podobnega nabira dalj časa, a med tednom to lahko nekako predela v službi, med prijatelji, znanci. Brez že poprej obstoječega konflikta skoraj ne more priti do umora, uboja ali poskusov. Včasih se storilec in žrtev celo dogovorita za sestanek, češ da se bosta pogovorila. Potem pa žrtev, kdo ve, zakaj, prinese s seboj nož …« je o pripravljenosti storilca na potencialen zločin povedal dr. Peter Umek. »Gre za načrtovanje. Zavedno ali nezavedno. Najmanj, kar se dogaja, je to, da storilec razmišlja o zločinu. In potem, ob koncih tedna, ko so ljudje skupaj, lahko pride do izbruha čustev, najbolj običajna 'slovenska' orožja pa so tudi hitro pri roki: nož, sekira, drugo orodje.«
