Nazadnje se je usodno trčenje na odstavnem pasu zgodilo pred dobrima dvema tednoma na avtocesti skozi Podlehnik, v bližini bencinskega servisa. Osemintridesetletni hrvaški državljan je tovorno vozilo s pripeto cisterno ustavil na odstavnem pasu, postavil varnostni trikotnik in na pomoč poklical serviserja, 33-letnega sodržavljana. Medtem ko sta začela odpravljati okvaro, je v ustavljeni vozili s tovornjakom s priklopnikom trčil 53-letni državljan Turčije. Povozil je 38-letnika, ki je stal na odstavnem pasu. Moški je umrl na kraju nesreče. Zakaj je povzročitelj zapeljal na odstavni pas, bo skušala razčistiti kriminalistična preiskava.
Hude nesreče na odstavnih pasovih niso redkost. Omenimo zgolj nekatere. Avgusta lani, v bližini razcepa Dragučova na pomurski avtocesti, je 37-letni voznik priklopnega tovornega vozila trčil v vozilo, ki se je ustavilo na odstavnem pasu, ker je sopotnici postalo slabo. Novembra 2020 je tovornjak s polno hitrostjo trčil v kombi, ki je zaradi okvare stal na odstavnem pasu na hrvaški avtocesti A1 od Zagreba proti Karlovcu. Umrli so štirje udeleženci, pet jih je bilo ranjenih. Junija 2014 je 42-letni romunski voznik tovornjaka trčil v policijski kombi, ki se je ustavil zaradi slabo zaprtih vrat prtljažnega prostora. Umrla sta dva policista, pet jih je bilo poškodovanih. Na avtocesti pri Domžalah je novembra 2010 66-letnik zapeljal na odstavni pas, da bi pritrdil tovor na priklopniku. Ko je odstranjeval trikotnik, s katerim je zavaroval kraj, ga je povozil 53-letni voznik tovornega vozila. Januarja 2009 je voznik manjšega tovornjaka zapeljal na odstavni pas, trčil v vozilo AMZS in zbil delavca AMZS, ki nesreče ni preživel.
Možni vzrok je avtocestna hipnoza
Policija ne vodi posebne statistike o številu in posledicah prometnih nesreč na odstavnih pasovih. »Takšna trčenja niso prav pogosta, ko se zgodijo, pa po navadi nastanejo hujše posledice,« pravi višji inšpektor Matjaž Leskovar z generalne policijske uprave. »Do navedenih trčenj pogosto prihaja zaradi vožnje po robni črti smernega vozišča, med katero oplazijo ali trčijo v ustavljeno vozilo na odstavnem pasu.« Dodatni dejavnik tveganja je, da ustavljena tovorna vozila pogosto zasedejo celotno širino odstavnega pasu, kar poveča nevarnost za nastanek prometne nesreče.
»Ker je odstavni pas praviloma prazen, vozniki tam ne pričakujejo ovir in jih zato lahko spregledajo, posebno če so utrujeni ali počnejo kaj s prometom nepovezanega, denimo uporabljajo mobilni telefon,« razloži psiholog Marko Polič. »Možen vzrok je tudi tako imenovana avtocestna hipnoza, do katere pride ob daljši vožnji po dolgočasni avtocesti in je zaradi nje voznik nekako 'izklopljen', avtomatično ohranja položaj vozila na cestišču, spregleda oviro in ne ukrepa.«
Razlogi trčenj na odstavnih pasovih so različni, pravi Robert Kompan, vodja oddelka za promet na Darsu. Pogosta vzroka sta preutrujenost in nezbranost voznikov, »predvsem vozniki tovornjakov z vzhoda prevozijo zelo dolge poti. Vožnja je monotona. Številni se kratkočasijo na raznotere načine, gledajo filme, se brijejo, telefonirajo. Vse to negativno vpliva na varnost vožnje.« V nekaterih primerih je bilo trčenje posledica prekratke varnostne razdalje med tovornimi vozili, domneva. »Zaradi prekratke razdalje vozniki ne vidijo, kaj se dogaja pred njimi in ali je ovira na odstavnem pasu.«
Ta domneva je bržkone točna v primeru omenjene nesreče, v kateri sta umrla policista. Kasnejša kriminalistična preiskava je namreč nakazala, da je romunski povzročitelj vozil preblizu tovornjaku. Ko je ta upočasnil vožnjo, se je verjetno skušal naletu izogniti tako, da se je umaknil na odstavni pas. In tam trčil v policijski kombi.
Na odstavnem pasu ne popravljajte vozila
Z razmerami na odstavnih pasovih imajo veliko izkušenj vozniki in mehaniki patruljnih vozil Avto-moto zveze Slovenije (AMZS). Doživijo različna nepravilna (in nevarna) ravnanja. »Ljudje se ustavljajo, da bi fotografirali pokrajino, drugi se odločijo samoiniciativno odpraviti okvaro,« našteva Jurij Kočar, vodja asistenčnega centra AMZS. »Prav takšno servisiranje se je dogajalo pred sobotno nesrečo v Podlehniku. To je neodgovorno. Dlje stojiš na odstavnem pasu, večje je tveganje nesreče.«
Zakaj so skoraj vedno vozniki tovornih vozil povzročitelji trčenj na odstavnih pasovih? »Dejstvo je, da so tovorna vozila širša in terjajo več prostora na cesti. Obenem so vozniki na dolgih službenih poteh,« odgovori Kočar. »Iz lastnih izkušenj vem, kako si hvaležen, kadar drugi prometni udeleženci pravočasno zaznajo dogajanje na odstavnem pasu in se pravočasno umaknejo bolj k levemu robu voznega pasu.«
