Zalezovanje, grožnje in zloraba osebnih podatkov so očitki, pred katerimi se brani Dolenjec, ki je med drugim javno objavil telefonsko številko svoje žrtve. »Sem potrebnica, ki si želim ogromno seksa, lahko tudi v troje. Če te zanima, mi piši ali kliči, ne bo ti žal. Telefon: …« Tak je bil prvi oglas na enem izmed spletnih portalov, ki ga je objavil obtoženi, sledil mu je še eden s podobno vsebino: »Sem simpatična ženska, ki si želim občasno popestritev v dvoje ali pa v troje. Pišite samo resni, pošljem slike, telefon: …«

Če je bil zaradi zalezovanja in groženj, zaradi katerih so mu policisti izrekli celo prepoved približevanja žrtvi, na prvi stopnji obsojen na pogojno kazen pol leta zapora s preizkusno dobo dveh let, je bil oproščen v delu obtožbe, ki se je nanašala na zlorabo osebnih podatkov. Na novomeškem okrajnem sodišču so odločili, da ni šlo za zlorabo osebnih podatkov, saj je obtoženi v vsakem oglasu objavil in zlorabil samo en osebni podatek svoje žrtve. Po mnenju sodišča, ki se je oprlo tudi na komentar kazenskega zakonika, ta »izrecno inkriminira javno objavo osebnih podatkov brez privolitve v množinski obliki«, zato po mnenju prvostopenjskega sodišča objava enega samega osebnega podatka, čeprav je povsem dovolj za razkritje identitete, še ni kaznivo dejanje.

Ni razloga za tako ozko razlago zakona

Takšni razlagi so se po pritožbi odvetnika oškodovanke uprli na višjem sodišču v Ljubljani, kjer so presodili, da množinska oblika osebnih podatkov pomeni zgolj blanketno normo različnih vrst osebnih podatkov, ne pa, da je inkriminirana le javna objava dveh ali več osebnih podatkov brez privolitve. »Za takšno preozko razlago zakonske norme namreč ni videti razumnega razloga … Drugačna razlaga bi dejansko oškodovancem preprečila učinkovito varstvo njihovih ustavnih pravic … Tudi zgolj ena objava enega osebnega podatka lahko pomeni hud poseg v temeljno človekovo pravico do varstva osebnih podatkov,« je med drugim zapisal senat, ki je ta del sodbe razveljavil in primer vrnil na prvo stopnjo. Za tovrstno zlorabo osebnih podatkov je zagrožena denarna kazen ali zapor do enega leta.

Kot je razvidno iz javno dostopne informacije, bo novomeško okrajno sodišče o zalezovalcu oškodovanke odločalo že najmanj tretjič. V preteklosti je bil že obsojen zaradi zlorabe osebnih podatkov iste oškodovanke, vendar pa takrat ni razkril »zgolj« njene telefonske številke, temveč je objavil tudi njeno fotografijo v spodnjem perilu. Objave fotografij oziroma posnetkov ali sporočil druge osebe s seksualno vsebino brez njene privolitve prav tako predstavlja kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov, pri tem pa gre za kvalificirano obliko kaznivega dejanja, za katero je predpisana strožja kazen od treh mesecev do treh let zapora.

Tovrstna objava »maščevalne pornografije« (v angleščini se uporablja izraz revenge porn) je v Sloveniji kazniva od leta 2017, še vedno pa glede tega velja manjša pravna praznina. Objava intimnih fotografij druge osebe je namreč kazniva le, če je javna – torej objavljena na spletu, televiziji, časopisu … Če storilci sporne posnetke pokažejo »le« svojim prijateljem oziroma ožjemu krogu ljudi, to še ni kaznivo.