Med obtoženimi, domnevnimi trgovci z drogo, ki naj bi delovali v okviru hudodelske združbe kavaški klan, na zatožni klopi pred sodnim senatom ljubljanskega okrožnega sodišča, ki ga vodi sodnik Tomaž Bromše, ni obtoženega Daliborja Kožulja, imenovanega Dalmatinec. Tožilec Jože Levašič je zanj zahteval odreditev pripora, a ker s predlogom ni uspel, je ta še vedno na svobodi. Najverjetneje je v Srbiji.
Tožilec trdi, da je na begu
Po začetku sojenja januarja letos je bil kazenski postopek zoper Kožulja izločen iz sojenja ostalim, ker je bil za sodišče nedosegljiv. Na predobravnavni narok ga ni bilo niti decembra lani, je bil pa navzoč njegov zagovornik, odvetnik Bojan Celar, ki je pred meseci vložil ugovor na obtožnico. Kar pomeni, da Kožulj krivde ne bi priznal, tudi če bi prišel na narok. Prav zato je sodni senat štel, da krivde ne priznava, in je bilo jasno, da se bo sojenje zoper njega začelo januarja, tako kot ostalim, ki niso priznali krivde. Po trditvah tožilstva Kožulj sodišču ni javil naslova, na katerem je dosegljiv za sodno pošto, prav tako se ne oglaša na mobilno številko, znano sodišču. Po nekaj obravnavah, na katere ga ni bilo, navzoč pa je bil njegov zagovornik, je tožilec senatu predlagal, naj se zoper Kožulja odredi pripor, saj je po njegovem mnenju na begu. Najverjetneje je v Srbiji, saj ima srbsko državljanstvo. To je potrdila tudi Kožuljeva partnerica, ki mu otroke iz Slovenije, kjer so živeli skupaj, vozi v Beograd. Tam mu jih preda na neki bencinski črpalki, kje obtoženi živi, pa ne ve.
Obramba ugovarjala odreditvi pripora
Odvetnik Celar je ugovarjal predlogu tožilstva, da se Kožulja »vtakne« v pripor. Izpostavil je, da obtoženi ni bil pravilno vabljen na nobeno od razpisanih obravnav in da na naslov, očitno znan sodišču, ni prejel še nobene sodne pošte. Ko bo pravilno prejel vabilo, se bo naroka udeležil. To, da obtoženčeva zdaj že nekdanja partnerica navaja, da je v Srbiji, pa še ne pomeni, da je na begu. Po besedah zagovornika njegovi stranki sodišče prav tako ni poslalo v vednost tožilčevega predloga za odreditev pripora, da bi se lahko o njem izjasnil, kar je njegova ustavna pravica.
O predlogu tožilstva je odločal zunajobravnavni sodni senat ljubljanskega okrožnega sodišča, ki ga je vodila sodnica Maja Povhe. Predlog tožilca so zavrnili kot neutemeljen. Sodišče je ugotovilo, da je zoper obtoženega res vložena pravnomočna obtožnica, kakor še, da je bil pravilno vabljen na predobravnavni narok decembra lani, ko je še živel na slovenskem naslovu z družino. Na narok ga ni bilo, a je njegov zagovornik senat že pred tem po elektronski pošti obvestil, da ga ne bo. Vložil je namreč ugovor zoper obtožnico, kar pomeni, da krivde ne priznava. Zato njegova navzočnost ni bila obvezna. Sodišče je dodatno obvestil, da se obtoženi seli in da bo sporočil naslov, kjer bo dosegljiv. Do takrat pa naj sodišče sodno pošto pošilja njegovemu odvetniku.
Pripor prehud poseg v obtoženčeve pravice
Odvetnik Celar je bil tako seznanjen z datumi glavnih obravnav, a je kar kmalu sodišče seznanil, da se Kožulj ne javlja več ne na mobilni telefon ne na elektronsko pošto. Zato mu datumov ni mogel posredovati. Ta dejstva je navedel tudi v odgovoru na predlog tožilstva, da se zoper Kožulja odredi pripor. Zato je sodni senat pod vodstvom sodnice Povhetove sklenil, da se obtoženi obravnav ni udeleževal, ker ni bil seznanjeni z datumi, ne pa, ker bi zbežal.
Senat tudi ni našel dokazov, da bi Kožulj zapustil Slovenijo zato, da bi se izognil kazenskemu postopku. Ugotovil je, da tožilstvo razpolaga z naslovom v Srbiji, kjer naj bi živel obtoženi, ta naslov pa je bil posredovan sodišču. Vendar mu senat pod vodstvom sodnika Bromšeta na ta naslov ni poslal še nobene sodne pošte. Zato je sodišče sklenilo, da bi bila odreditev pripora prehud poseg v Kožuljeve osebnostne pravice. Sodišče mu namreč lahko vabila na sojenje, ko se bo zanj začelo, pošlje na naslov, ki so ga tožilstvu prek mednarodnega policijskega sodelovanja priskrbeli slovenski policisti. Zoper ta sklep pritožba ni mogoča.
