Leta 2024 so sodišča izrekla kar nekaj res visokih kazni. Vrhovno sodišče je Silvu Drevenšku za tri umore, zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje povišalo dosojeno kazen in mu nazadnje izreklo enotno kazen dosmrtnega zapora. Drevenšek, ki je na božični večer leta 2020 umoril svojo nekdanjo zunajzakonsko partnerico in njene starše, je prvi obsojeni na dosmrtni zapor, potem ko je senat vrhovnega sodišča ugodil pritožbi državne tožilke, zvišal izrečene kazni in jih združil v enotno kazen dosmrtnega zapora. »Z odločitvijo za takšno kazen vrhovno sodišče skrbi predvsem za varovanje temeljnih vrednot in načel pravnega reda, zlasti pravice do življenja, ki spada v sklop hierarhično najvišjih ustavnih pravic in bi jo morali spoštovati vsi posamezniki,« so v obrazložitvi zapisali vrhovni sodniki.
Tridesetletno zaporno kazen, ki je že pravnomočna, je dobil 28-letni Mirko Pilinger. V začetku septembra predlani je v romskem naselju Brezje pri Novem mestu z avtomatsko puško ubil Sabostjana K., Demirja B. pa huje ranil. Posredi je bilo maščevanje. Pilinger je partnerici povedal, da ima ljubico. Odselila se je, da bi mu dokazala, da je še vedno privlačna, pa je prek facebooka navezala stik s Sabostjanom. Pilinger jo je nato sicer prepričal, da se je vrnila, a njenega (dvodnevnega) flirtanja ni pozabil. Zatožno klop sta si delila z Dejanom Novakom, obtoženim, da mu je pri umoru in poskusu uboja pomagal, a sojenje zanj še ni končano. Februarja so ga sicer obsodili na 19 let zapora, vendar je višje sodišče sodbo razveljavilo. Ponovljeno sojenje se še ni začelo.
Od nesreče do nizkotnega umora
Junija so na mariborskem sodišču na 27 let zapora obsodili Sedina Šišića zaradi umora podjetnika Dragana G. Septembra lani sta se sestala v podjetnikovi kovinarski delavnici, tema: spor zaradi puške. Šišić naj bi jo ukradel Draganu, vrniti pa mu je ni več mogel, ker je bila prodana za staro železo. Tega lastniku ni povedal, v delavnico je prišel s slabimi, zahrbtnimi nameni. Pritožbo obrambe na sodbo je v začetku decembra obravnavalo višje sodišče; zagovornik je predlagal, naj sodbo razveljavi in obtoženega oprosti, če pa to ne bo šlo, primer vsaj vrne na okrožno sodišče v novo obravnavo. Odločitev še ni znana.
Je pa že julija postala pravnomočna sodba Sebastienu Abramovu zaradi umora Sare V. marca 2015. Tudi višje sodišče se je strinjalo, da jo je s polavtomatsko puško v dnevni sobi v družinski hiši Sarinih staršev v okolici Žalca ustrelil na zahrbten način in iz nizkotnih nagibov. Vse skupaj je izvedel tako pretkano, da so mu celo Sarini starši verjeli, da je šlo za nesrečo. Ko pa je prišla na dan zavarovalniška goljufija, v katero je bil vpleten (afera odrezana roka), se je preiskava zasukala v povsem drugo smer. Lani so ga na celjskem okrožnem sodišču obsodili na 27 let zapora oziroma (ko so v kazen všteli še vse njegove pretekle sodbe) enotno kazen 30 let. Višji sodniki so mu letos kazen za umor znižali na 26 let, enotno pa na 29.
Stephan obsojen že drugič
Triindvajset let bo po še nepravnomočni sodbi na zaporniških žimnicah spal Adrian Petelin, ki je aprila predlani v Kobjeglavi umoril svojega dolgoletnega znanca Darja G. V Nabrežini živečega Slovenca bodo po prestani kazni za pet let izgnali iz države. Petelin se je pri žrtvi oskrboval z drogo, z umorom pa se je hotel rešiti dolga.
Oktobra je bil na ljubljanskem okrožnem sodišču še drugič obsojen Michel Stephan, francoski državljan libanonskih korenin in doktor kemijskih znanosti, nekoč zaposlen na Kemijskem inštitutu. Gre za zapleten primer. Stephan je bil julija 2020 obsojen na osem let zapora zaradi (neuspešnega) napeljevanja k umoru nekdanjega sodelavca na Kemijskem inštitutu. Med sojenjem je bil v priporu, a na sodni epilog ni čakal križem rok. Koval je načrt za likvidacijo priče, ki ga je na sodišču najbolj obremenjevala, Iračana Alija H. R. R. Oktobra so ga obsodili tudi zaradi tega. Dobil je 16 let zapora, enotno kazen pa so mu določili na 23 let in osem mesecev. Sodba še ni pravnomočna.
V začetku septembra predlani je zdaj 24-letni Luka Gašparič v mariborskem mestnem parku brutalno napadel dve leti mlajšo Majo J. Z nožem jo je dvajsetkrat zabodel v glavo in ji s kuhinjsko sekiro odsekal palec. V Majo se je zagledal, čeprav je bil v razmerju. Ljubezni mu ni vračala, česar pa očitno ni prenesel. Vztrajno ji je izpovedoval svoja čustva. Usodnega dne jo je s kopico SMS-sporočil zvabil park, češ da je v bližini akvarija zanjo pustil pisma. Zapisal je, da njega ne bo tam, a ko je prišla, jo je napadel. Verjetno bi jo ubil, če ne bi njenih krikov slišala mimoidoča, kmalu pa je na pomoč prispela tudi policijska patrulja na obhodu.
Sojenje za mafijski in zahrbtni umor
Kar nekaj sojenj pa še čaka na epilog. Ali pa se še niti niso dobro začela. V novembru in decembru so potekali predobravnavni naroki zoper obtožene v primeru umora Danijela Božića in poskusa umora Žarka Tešanovića novembra 2019. Domnevnima članoma slovenske celice kavaškega klana naj bi se pajdaši maščevali, ker naj bi jim (s še dvema, ki sta bila že umorjena) ukradla za poldrugi milijon evrov kokaina. Obtožencev je šest, z bratoma Klemnom in Blažem Kadivcem na čelu. Sojenje Kadivcema in še dvanajstim obtoženim zaradi tihotapljenja ogromnih količin droge (domnevno gre za slovensko celico kavaškega klana) prav tako še poteka. Soditi so jim začeli že januarja lani. Tudi v letu 2025 se obeta nekaj večjih sojenj zaradi droge. Med drugim 18-članski kriminalni združbi, ki naj bi v treh letih zagrešila 44 kaznivih dejanj. Z drogo, ki jim jo je policija zasegla, bi na črnem trgu zaslužili okoli 650.000 evrov. Med obtoženimi je tudi Kristijan Kamenik, ki je bil letos po 27 letih pravnomočno oproščen krivde za štirikratni umor v Tekačevem.
V prihodnjem letu bo v sodni dvorani govor tudi o krutem umoru Sabine A., ki jo je marca do smrti zabodla Aleksandra Škamlec. Krvavi načrt naj bi skovala skupaj z ljubimcem, Sabininim možem Tomažem Arkliničem. Škamlečeva je umor že priznala in zanj dobila 28 let zapora, Arklinič pa je krivdo zanikal, zarto ga čaka sojenje. Na zatožno klop kranjskega sodišča pa bosta med drugim sedla David Trivić in Andraž Skrinjar, obtožena umora; žrtev je umrla junija, policija jo je sprva obravnavala kot pogrešano osebo. Truplo so nato našli odvrženo na Jelovici.
