Stroka razmišlja o spremembah, ki bi povečale varnost uporabnikov e-skirojev in s tem tudi drugih udeležencev v prometu. Predlogi gredo med drugim v smer dviga minimalne starosti voznikov, obvezne čelade za vse in obveznega zavarovanja odgovornosti.
Voznike električnih skirojev v prihodnosti čaka kar nekaj sprememb. V igri je predlog, da bi dvignili minimalno starost voznikov na dopolnjenih 15 let. Zdaj jih lahko vozijo osebe, starejše od 14 let, in otroci od 12. leta, če so opravili kolesarski izpit, kar dokažejo s kolesarsko izkaznico. Razmišljajo tudi, da bi bila čelada obvezna za vse, ne le do 18. leta starosti. Uvedli bi obvezno usposabljanje osnovnošolcev za pridobitev dovoljenja za vožnjo z e-skirojem po vzoru kolesarskega izpita. Prav tako so na letošnji konferenci o prihodnosti e-skirojev, ki jo je pripravila agencija za varnost prometa (AVP) v sodelovanju z Zavodom Vozim, govorili o predlogu, da bi uvedli obvezno zavarovanje odgovornosti tudi za voznike e-skirojev, razpravljali so o uvedbi evidence e-skirojev, obvezni vgradnji smernikov in tudi možnosti odvzema oziroma zaplembe tehnično neustreznega e-skiroja. Konkretnega zakonskega predloga, ki bi vseboval spremembe, še ni, ti razmisleki pa vseeno kažejo, v katero smer se bo razvijala ta vse bolj razširjena in priljubljena oblika mikromobilnosti.
Podobno razmišljajo v drugih državah. Vse pogostejšo uporabo e-skirojev namreč po vsej EU spremljajo tudi vse pogostejše poškodbe in smrti. Izvršni direktor evropskega sveta za varnost prometa Antonio Avenoso poudarja, da pojav e-skirojev sicer ni problematičen, a je treba zagotoviti varnost.
Predlog državam EU: najmanj 16 let
Izvršni direktor evropskega sveta za varnost prometa Antonio Avenoso vladam članic EU predlaga, naj uporabo e-skiroja omejijo na osebe, stare najmanj 16 let, čelada pa naj bo obvezna za vse. Evropski uniji svet med drugim predlaga, naj sprejme obveznost tovarniške omejitve največje hitrosti na 20 kilometrov na uro, omejitev moči na 250 vatov ter neodvisne prednje in zadnje zavore.
Agencija za varnost prometa že od začetka pojavljanja tega prevoznega sredstva opozarja, da e-skiro ni najvarnejše prevozno sredstvo: nesreč je vse več, najpogosteje (v več kot polovici primerov) so povzročitelji prav vozniki e-skiroja sami. Starše poziva, naj razmislijo, ali je to res pravo prevozno sredstvo za otroka. Če se vseeno odločijo za nakup, pa naj premislijo, kje in kako ga bo otrok uporabljal. Vedeti je treba, da sta si navaden in e-skiro zelo različna; slednji sodi med lahka motorna vozila in nikakor ni igrača. Za voznike e-skirojev veljajo pravila za kolesarje, za voznike navadnih skirojev pa za pešce. Zaradi konstrukcijskih lastnosti in manjše stabilnosti ter dokaj visokih hitrosti je vožnja z e-skirojem bolj tvegana. Ob zaviranju, sploh pri višjih hitrostih, je vozilo nestabilno. Kolesa so majhna, občutljiva za neravnine in ovire na cesti, padec se hitro zgodi. Čeprav je čelada obvezna do 18. leta starosti, AVP priporoča uporabo vsem. Več kot polovica voznikov je v času nesreče doslej ni uporabljala, poškodbe glave pa so brez čelade najpogostejše in tudi najhujše.
Lani dva mrtva
Letos (podatki do 5. septembra) se je zgodilo 131 prometnih nesreč, v katere so bili vpleteni e-skiroji. Devetnajst ljudi je bilo hudo poškodovanih, 89 pa lažje. Največ hudo poškodovanih (7) je bilo oseb, starih od 44 do 54 let. V starostni skupini nad 64 let so bile tri, od 54 do 64 let dve, od 34 do 44 let štiri, od 24 do 34 let ena oseba in dve v starostni skupini 18 do 24 let. Lani sta dva človeka umrla, eden iz starostne skupine od 44 do 54 let in eden, ki je bil starejši od 64 let. Med hudo poškodovanimi je bila tudi oseba, stara od 14 do 16 let, med 89 lažje poškodovanimi pa jih je bilo 21 mlajših od 18 let. Skupno se je lani zgodilo 231 nesreč z e-skirojem.
Dr. Uroš Tominc, specialist travmatolog iz UKC Ljubljana, pravi, da že odkar so se pojavili e-skiroji, opaža povečano število poškodb v prometnih nesrečah. »Predvsem so nas presenetile hude poškodbe, bolj primerljive tistim, ki nastanejo pri nezgodah mopedistov in motoristov. Med njimi so bile tudi življenjsko ogrožajoče in smrtne poškodbe. Glavni problem je nezavedanje voznikov glede hitrosti, ki jo e-skiro razvije, mnogi ga namreč še vedno dojemajo kot navaden skiro. Hitrost skiroja na nožni pogon je okoli 10 km/h, e-skiroja pa vsaj 20 km/h, zato je že pri ustavljanju in sestopanju z ustavljajočega se e-skiroja in skiroja pomembna razlika. Vsaka podvojitev hitrosti pomeni štirikrat večjo energijo, ki jo mora absorbirati telo ob morebitnem padcu ali trku,« opozarja zdravnik.
