Konec lanskega oktobra je dijak prvega letnika srednje šole v Ljubljani med poukom in v družbi več sošolcev narisal skico oziroma nekakšen načrt, s katerim naj bi napovedal razstrelitev šole z bombami. Ravnateljica šole je anonimno prijavo o morebitni grožnji prejela 23. januarja letos, torej tri mesece po nastanku skice. Petnajstletnika so začasno suspendirali, 29. februarja pa ga je učiteljski zbor izključil iz šole. »Načrt lahko pomeni veliko grozečo nevarnost ter najtežje posledice za zdravje in življenje vseh oseb, ki se nahajajo v šolskem prostoru, pri risanju takega načrta gre za nevarno in prepovedano dejanje,« so utemeljili svojo odločitev. Po sproženem upravnem sporu najstnikove družine je upravno sodišče konec letošnjega oktobra ugotovilo, da je bila izključitev nezakonita.

»Ni dvoma, da je šola v prvi fazi, ko je sprejela vse preventivne ukrepe, kot bi šlo za resno grožnjo, ravnala pravilno in odgovorno. A v nadaljevanju bi morala upoštevati še druge okoliščine,« je zapisano v sodbi. »Šola mora v postopku upoštevati vse ustrezne predpise, akte, hišni red, zakone, na podlagi katerih mora ugotoviti celostno dejansko stanje, in na podlagi tega ukrepati – če sploh. V tem postopku so v šoli prišli do ogromno ugotovitev, ki pa jih niso podprli z dokazi,« je sodbo komentirala Mina Kržišnik, zagovornica izključenega dijaka. Izpostavila je procesne napake v postopku, in da se je že vnaprej vedelo, da bo fant izključen, ne glede na dokaze. »Določeni dokazi, zlasti izjave številnih sošolcev, ki so sodelovali pri ustvarjanju skice, niso imeli nobene teže, pa bi jo morali imeti,« je bila jasna.

Sama skica še ni nevarna

Po trditvah učiteljskega zbora je bila že sama skica oziroma njen obstoj objektivno nevarno dejanje, a po navedbah sodnice to ni res. »Zgolj narisati skico napada (ali risati orožje, kar toženka tudi izpostavlja) še ne more povzročiti 'ogrožanja svojega življenja ali zdravja oziroma življenja ali zdravja drugih, ki ima lahko za posledico težjo telesno poškodbo oziroma težje duševne motnje',« je v sodbi zapisala sodnica. Za ogrožanje bi šlo, če bi dijak poleg narisane skice izvedel še kako drugo aktivnost, iz katere bi se dalo razbrati resno namero izvedbe strelskega napada. »A kaj takega ni razvidno niti iz dokumentacije v upravnem spisu niti iz izpodbijanega sklepa,« še piše v sodbi. Skico je na prošnjo sošolke poslal samo njej, z njo ni nikomur grozil, poleg tega ni nikakršnega dokaza, da bi načrt res uresničil. Po navedbah odvetnice Kržišnikove je podobnih primerov na šolah kar veliko, a se na večini odzovejo s tako imenovano kmečko pametjo. »Morali bi raziskati, kakšen je bil namen dijaka, kakšne so bile okoliščine, kako je dijak dojemal risbo oziroma dogodek v tistem trenutku,« je še izpostavila.

Pisali smo že, kako sta se sošolki izključenega dijaka septembra lani začeli šaliti, da je zaradi puloverja s kapuco in črnih hlač videti kot »school shooter«, torej strelec na šoli. Nekaj časa so se »hecali« na ta račun, dijak ni bil užaljen zaradi tega, konec lanskega oktobra pa je nekdo predlagal, naj nariše skico. Videlo jo je osem sošolcev, sčasoma so vsi skupaj pozabili nanjo. Vse do konca januarja letos, ko je na hčerinem telefonu nanjo naletela mama sošolke. Sošolci petnajstletnika so v skupnem pogovoru na aplikaciji snapchat (del katerega smo prek zajema zaslona prebrali tudi v našem uredništvu) navajali, da so skušali govoriti z vodstvom šole in pojasniti, v kakšnem kontekstu je risba nastala, in da resnične grožnje po njihovem ni bilo. »Alo, ej, upam, da ugotovijo, da je bil to dejansko hec,« je zapisal eden od njih. Pisali so še, da se osumljenemu godi krivica, da se zadeva napihuje, da je šlo za »totalen nesporazum« in da se nihče od njih ni čutil ogroženega. Šola zoper druge dijake ni ukrepala.

Dolgoročne posledice

Po navedbah najstnikove odvetnice in dijakove mame je strokovni kader šole na neki točki pritisnil na dijake, jim grozil s policijo in tako prišel do predaje sporne risbe, pa tudi do tega, da so nekateri spremenili pričevanje. »Seveda je sin odgovoren za sliko. A so tako on kot drugi, ki so bili zraven, večkrat povedali, da je šlo samo za hec. Nespameten in nepremišljen, a vendarle hec,« je dijakova mama že pred časom pojasnila za Dnevnik in dodala, da je ravnateljica s klicem na policijo ravnala prav. Kakor tudi, da si je sin zaslužil kazen, a vzgojno in dejanju primerno, ne pa pretirano. V hišni preiskavi na domu mladoletnika niso našli strelnega orožja, eksploziva ali česa podobnega, po navedbah dijakove mame je kazenski postopek zaradi suma povzročitve splošne nevarnosti in ogrožanja življenja še v predkazenski fazi. Petnajstletnik je risbo, nespametno in neodgovorno dejanje, iskreno obžaloval, v času njenega nastanka se ni zavedal, kaj bi lahko z njo povzročil.

O kakem zadoščenju zaradi odločitve sodišča mama izključenega dijaka ne more govoriti. Nad sinovim dejanjem je razočarana, je pa vesela, da so na upravnem sodišču ugotovili to, pri čemer so sami vztrajali že od začetka. Na šoli, pravi, za to niso imeli nobenega posluha. S sinom sta nekaj mesecev hodila k psihologu, on zdaj obiskuje prvi letnik druge srednje šole, ostal je brez prijateljev, primer mu bo pustil dolgoročne posledice. Ali se bodo v družini s petimi otroki odločili za odškodninsko tožbo, še razmišljajo. Stroški so bili namreč veliki – fant je izgubil štipendijo, prejeto je moral celo vračati, izgubil je dijaški status, visoki so bili stroški odvetnika.