Na mariborskem letališču se je 24. avgusta lani pripetila dokaj nedolžna nesreča ob pristanku manjšega letala, v kateri je bil lažje poškodovan 22-letni pilot, sicer državljan Iraka. Kot je dan po nesreči poročala policija, je pilot, ki ima veljavno licenco za letenje in je bil v letalu sam, med pristankom s sprednjim delom letala udaril ob pisto ter nato zapeljal na travo. Na letalu je nastala večja materialna škoda, medtem ko je bil pilot le lažje poškodovan.
Kot je pri letalskih nesrečah običajno, preiskavo dogodka prevzame služba za preiskovanje letalskih nesreč, ki deluje pod okriljem ministrstva za infrastrukturo. Preiskava ne išče krivcev, sploh pa ne kazenske odgovornosti, pač pa je namenjena osvetlitvi vseh podrobnosti nesreče z namenom preprečitve podobnih nesreč v prihodnosti. Glavni preiskovalec letalskih nesreč Toni Stojčevski je pred časom končal preiskavo in objavil končno poročilo. Nesreči je očitno botrovala pilotova neizkušenost in nekaj slabih odločitev med pristankom.
Neizkušen pilot
Kot je zapisal Stojčevski, je pilot tistega avgustovskega dne izvajal šolske kroge na mariborskem letališču z letalom evektor sportstar RCT češke izdelave. Po štirih krogih, ko je vsakič pristal in takoj vzletel (touch & go), se je po petem krogu odločil pristati in vrniti na parkirno mesto. Svojo namero je sporočil kontroli leta in zanjo dobil dovoljenje. Že minuto zatem je letalo med pristajanjem zapeljalo s steze in se z »nosom« v travi ustavilo kakih pet metrov od roba vzletno-pristajalne steze. Pilot je sam splezal iz letala. Preiskovalec se je pogovoril tako s pilotom kot z njegovim inštruktorjem. Z dokumentacijo je bilo vse v redu, pilot je imel veljavno dovoljenje, zdravniško spričevalo, skupaj pa je imel dobrih 50 ur naleta, v zadnjem mesecu pred nesrečo je bil v zraku štiri ure. Dovoljenje za pilota športnega letala je dobil šele štiri mesece pred nesrečo. Šlo je torej za neizkušenega, mladega pilota.
Zlomil je del podvozja
Z letalom je bilo vse v redu. Pilot, ki je z njim letel istega dne dopoldne, na njegovo delovanje ni imel pripomb. Tudi vreme je bilo za letenje povsem primerno, veter je bil šibek. In kaj je potem šlo narobe? Do začetka pristajanja prav nič. Očitno je pilot pristajal s previsoko hitrostjo. Pristanek je bil trd, letalo je odskočilo ter s prednjo nogo podvozja trčilo ob pristajalno stezo. Ta del konstrukcije se je zlomil, letalo je potem drselo po levem krilu, in ker je bila hitrost še precej visoka, ga je zaneslo v levo na travnik ob stezi. »Pilot je ob trdem pristajanju izgubil nadzor pri ustavljanju,« je ugotovil preiskovalec Toni Stojčevski. Po njegovem mnenju sta na to verjetno vplivala še nesinhronizirana tehnika pilotiranja in slabše ravnanje pilota ob bočnem vetru. Poleg tega je pred pristankom prepozno ocenil vertikalno hitrost letenja.
