V sredo nekaj po šesti uri zjutraj je, kot je pojasnil strokovni direktor celjske bolnišnice Radko Komadina, v prostore urgence prišel moški, ki je ves čas izkazoval določeno mero nestrpnosti, po vpisu na triaži, kamor je prišel brez napotnice, pa je prišel pred prazno čakalnico kirurške ambulante. »Tam je najprej povzdignil glas nad čistilko, ker se ni umiril, pa je zaradi glasnosti k njemu pristopila zelo izkušena diplomirana medicinska sestra, s katero osebno že leta sodelujem tudi sam. Deležna je bila fizičnega napada, moški ji je poškodoval prste na roki, ko je k njemu pristopil še radiološki inženir, pa ga je s čelom udaril v obraz, da je zakrvavel iz nosu. Nato je urgenco zapustil, a smo ga identificirali na osnovi prijave z zdravstveno izkaznico,« je dogodek opisal Komadina.
»Čemu je moški obiskal urgenco, ne moremo povedati, a šlo naj bi za bagatelno situacijo, ki bi jo lahko rešil tudi pri osebnem zdravniku,« je dejal Radko Komadina. Najhuje pa se je zgodilo po napadu: medicinska sestra je doživela tako hud stres, da ji je to povzročilo srčni (miokardni) infarkt; še vedno je hospitalizirana. »Trenutno je njeno stanje stabilno, a dogodek bi se lahko končal tudi s smrtjo,« je povedal Komadina in opozoril, da nasilje v bolnišnici nima mesta. Da takšni dogodki niso sprejemljivi, je dejal tudi vršilec dolžnosti direktorja SBC Dragan Kovačić in že napovedal okrepljeno varovanje celjske urgence na ravni, ki jo zakonodaja še dopušča. »A to, da bo bolnišnica varovana kot kakšna centralna banka ali sodišče, je težko sprejeti, saj bi morali tu biti vsi osredotočeni le na reševanje življenj,« je opozoril Kovačić.
Zdravstvene težave naj rešujejo
v parlamentu
Tako Komadina kot Kovačić sta povedala, da se je toleranca ljudi po epidemiji covida znižala. Oba priznavata, da se je zdravstvo znašlo v velikih težavah, a te je treba reševati v parlamentu, ne v bolnišnicah. Ob tem se vnovič odpira tudi vprašanje reševanja težav na primarni ravni, saj marsikdo v zdravstvenih domovih do zdravnika ne pride, medtem ko so urgentni centri odprti 24 ur na dan. »Vsak, ki potrebuje pomoč, naj se zaveda, da smo tudi zaposleni v zdravstvu samo ljudje, mame, očetje, hčerke, sinovi, kot vsi drugi,« je pojasnil Kovačić. Komadina je dodal, da se zavedajo, da je v zdravstvu, glede na naraščajoče potrebe prebivalstva in vse višje zahteve medicinske znanosti, premalo zaposlenih, tako zdravnikov kot medicinskih sester, rentgenskih inženirjev in drugih. »Tudi potrebe so danes drugačne, kot so bile pred desetimi leti in več. Danes se zahtevata hitra, malo invazivna diagnostika in zdravljenje, zato se tudi timi povečujejo. V svetu in pri nas skušamo temu slediti. A dejstvo je, da je kar 70 odstotkov obravnavanih ljudi v urgentnih centrih primernih za obravnavo v zdravstvenih domovih in pri koncesionarjih.«
“Ljudje urgenco zlorabljajo”
»Urgentni centri so namenjeni najhuje poškodovanim v prometnih nesrečah, po možganskih in srčnih kapeh in drugih stanjih, ki terjajo urgentno posredovanje. Ni etično, da ljudje urgenco zlorabljajo,« je poudaril Komadina in dodal, da se v primerih, ko ljudje množično hodijo na urgentne centre, lahko zgodi, da bodo spregledali koga, ki res nujno potrebuje njihovo pomoč.
O dogodku so bili v sredo zjutraj obveščeni tudi na policijski upravi Celje; policisti dogodek še obravnavajo. »Identiteta osumljenega je potrjena. Po doslej zbranih podatkih ga v preteklosti nismo obravnavali zaradi storitve kaznivih dejanj oziroma prekrškov. V omenjenem primeru nadaljujemo z zbiranjem obvestil v smeri suma storitve kaznivega dejanja povzročitve lahke telesne poškodbe,« je pojasnila Milena Trbulin.
