Na postojnski policijski postaji se je nedavno oglasila 42-letna občanka in prijavila, da ji je neznanec grozil po telefonu. Izkazalo se je, da je šlo za poskus klasične telefonske prevare, ko vas neznanci skušajo prepričati, da imate na nekem računu pravo malo bogastvo v kriptovalutah, v resnici pa želijo priti samo do vašega bančnega računa, da bi vam z njega pobrali denar.

Natančno to se je pripetilo Postojnčanki. Neznanec jo je namreč po telefonu prepričeval, da ima na trgovalnem računu kriptovalut gotovino, ki si jo mora izplačati na svoj bančni račun. Občanka je naredila že prvo napako v takih primerih. Omogočila mu je oddaljen dostop do svojega računalnika in s tem dostop do spletne banke. Neznanec je potem poskusil z njenega računa opraviti dve transakciji, a je obe blokirala banka in o tem takoj obvestila tudi oškodovanko. No, ji je pa ta isti neznanec potem začel groziti, češ da pozna vse njene osebne podatke, da ve, kje živi, in da jo bodo »odstranili«. Policisti neznanca iščejo in zbirajo podatke zaradi suma kaznivih dejanj napada na informacijski sistem in grožnje.

Tovrstnih goljufij je v svetu ogromno, pa tudi pri nas jih ni malo. Policija je septembra objavila podatek, da so letos do 15. septembra obravnavali okoli 240 takih primerov, skupna škoda pa je znašala kar 6,2 milijona evrov!

Naj vam zazvonijo alarmi!

Tudi na spletnem portalu varni na internetu nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT še kako dobro poznajo tovrstne prevare. »Namen prevare je kraja vsega razpoložljivega denarja z žrtvinega bančnega računa, pri čemer napadalci pridobijo popoln nadzor nad uporabnikovim računalnikom, telefonom in bančnim računom,« opozarjajo strokovnjaki. Operacija je vedno enaka. Goljufi nas po telefonu pokličejo z obljubami o izplačilu pozabljenih sredstev v neki kriptomenjalnici, običajno pa govorijo v zadovoljivi slovenščini z vzhodnoevropskim naglasom. Klic lahko pride z neznane tuje telefonske številke ali pa tudi s številke slovenskih mobilnih operaterjev, ki pa je običajno potvorjena. Lahko nas pokličejo tudi preko katere od aplikacij za hipno sporočanje (viber ali whatsapp). Začuda imajo nekaj naših podatkov, ki so jih verjetno ukradli v kakšni javni bazi. Na primer ime, telefonsko številko, elektronski naslov ... Počasi jim začnemo verjeti. No, če ne veste, da bi imeli kje kakšno kriptovaluto oziroma se s tem niste nikoli ukvarjali, bi vam že morali zvoniti alarmi. Če žrtev nasede, ji goljufi razložijo, da ima nekje neki denar, da je postopek prenakazila na navadni bančni račun zelo zapleten in da ji bodo pri tem pomagali. Za to pa potrebujejo dostop do žrtvinega računalnika. Tu bi nam res že morali zazvoniti prav vsi alarmi! Če jim žrtev to omogoči, začnejo »šariti« po računalniku, namestijo razne škodljive programe in pridobijo popoln nadzor nad vsebino računalnika, s tem pa tudi nad spletno banko. Ne samo, da vam poberejo denar, lahko vam ga tudi nakažejo (seveda gre za denar sumljivega izvora) in prenakažejo naprej. In tako postanete storilec kaznivega dejanja pranja denarja ...

Policija in SI-CERT svetujeta, da prevaro takoj prijavite policiji, če ste prevarantom dovolili dostop do spletne banke, o tem nemudoma obvestite svojo banko. Izbrišite vse programe ali aplikacije za oddaljeni dostop, ki so vam jih namestili goljufi, ali pa za »čiščenje« računalnika pokličite strokovnjaka. Sploh pa: če prejmete tak klic, pregovor nemudoma prekinite. In še, goljufi so vztrajni, kar kaže tudi primer Postojnčanke.