Veterinarska inšpektorica je 24. avgusta lani K. O. trajno odvzela psa Boba, ker je ocenila, da ga lastnik zanemarja. Zadeva je na upravnem sodišču, K. O. pa kljub temu od imetnikov zavetišča, to sta Polona Samec in Jurij Juhant, terja, da mu žival vrneta. Od začetka letošnjega maja jima je v živo in po telefonu večkrat grozil, tudi s smrtjo. Prvič ju je (4. maja) opomnil, da je njihovo zavetišče na samem in da bo preteklo veliko časa, preden bo policija prišla do njih, »v tem času pa se lahko marsikaj zgodi, kot se je na primer v Beogradu« (ravno takrat je bil aktualen množični pokol v eni od beograjskih osnovnih šol). Nedavno, 24. avgusta, je K. O. Juhantu znova grozil s smrtjo, tokrat po telefonu, in ga med drugim tudi dvakrat opomnil, da ima dva otroka.
»Orodje sem imel zavito, budala trapasta«
V začetku junija naj bi K. O. zaposlene v horjulskem zavetišču ustrahoval celo s strelnim orožjem, zavitim v tekstil, kar pa je v zadnjem telefonskem pogovoru odločno zanikal. »Nobenega orožja nimam. Orodje sem imel zavito, budala trapasta,« je zabrusil Juhantu. Samčeva in Juhant sta z vsemi temi grožnjami sproti seznanjala vrhniško policijo. Tudi če bi Boba želela vrniti, da bi obvarovala svoji življenji in življenji svojih dveh osnovnošolskih otrok, tega ne moreta storiti. Psa je namreč odvzela inšpektorica in horjulskemu zavetišču odredila, da mora skrbeti zanj. Bobo bo, dokler odločitev o odvzemu ne bo pravnomočna, pravnomočna pa še ni, ker v zvezi z njo teče upravni spor, v lasti države.
Na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljevanju uprava) so nam na vprašanje, ali zavetišče lahko K. O. vrne psa, odvrnili: »Imetniku/skrbniku so ga trajno odvzeli zaradi neprimernega ravnanja, zato mu ga ni mogoče vrniti.« Pod inšpekcijsko odločbo o odvzemu Boba se je podpisala Barbara Tomše, ki je 16. avgusta letos postala direktorica ljubljanskega območnega urada uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Na tem položaju je nasledila Fabiana Kosa, ki je po novem direktor vseh inšpektorjev uprave. Ker je zadevo obravnaval ljubljanski območni urad, ga tako Tomšetova kot Kos poznata do potankosti, zato preseneča, da je Zavetišče Horjul, potem ko je 24. avgusta od državnega zbora, policije in uprave zahtevalo, da učinkovito zaščitijo njihova življenja, poklical Branko Podpečan, ki s to zadevo nima (več) nič. Bil je sicer direktor inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, vendar je 31. maja letos odstopil in je trenutno zaposlen v novomeškem območnem uradu uprave.
Neprimerno se je vedel tudi do inšpektorice
Na upravi so nam potrdili, da se je K. O. neprimerno vedel tudi do inšpektorice, ki vodi postopek odvzema psa. Zagotovili so tudi, da z lastnikom zavetišča iščejo možne rešitve za nastalo situacijo, kar pa Polona Samec zanika. »Razen pogovora z bivšim vršilcem dolžnosti direktorja uprave Janezom Posedijem v začetku junija in zdaj s Podpečanom ni bilo nikakršnega iskanja nikakršnih rešitev. Oba sta predlagala, da bi psa premestili drugam. Toda to ne pride v poštev iz dveh razlogov. »Prvič, Bobo je tipičen pastirski pes, zato bi bila selitev zanj prevelik stres. Pri nas se dobro počuti. Mi smo njegova čreda in nas ima zelo rad. Ko pride k nam kdo, ki ga ne pozna, se zelo razjezi. Poleg tega nam je K. O. že večkrat (nazadnje 24. avgusta) zagrozil, naj ga gremo raje iskat, če smo ga kam dali. Kar koli se torej zgodi s psom, bodisi da bi ga premestili bodisi evtanazirali, bi bila kriva jaz,« opozarja Polona Samec.
Če nekdo resno ogroža zdravje ali življenja ljudi in če je razlog za to odvzeti pes, bi uprava za varno hrano morala ukrepati in dati prednost dobrobiti ljudi pred dobrobitjo živali. A so odgovornost raje prevalili na druge. Generalni sekretar kmetijskega ministrstva Stojan Tramte je v ponedeljek zahtevo Samčeve za učinkovito zaščito odstopilo ljubljanskemu okrožnemu državnemu tožilstvu. Po besedah vodje tega tožilstva Katarine Bergant so na pobudo vrhniške policijske postaje v zvezi s tem primerom preiskovalnemu sodniku že junija letos dvakrat predlagali izdajo določenih odredb. Preiskovalna sodnica je obe odredbi tudi izdala.
Res ni podlage za pridržanje?
»Preiskovalna dejanja so bila opravljena, vendar od policije še nismo prejeli končnega akta, to je poročila ali kazenske ovadbe, zato je zadeva še v fazi predkazenskega postopka,« je dejala Katarina Bergant. Dodala je, da je vodja Zavetišča Horjul o novih grožnjah 24. avgusta obvestila več organov, med drugim tudi policijo. »Ta bo po združitvah vseh zadev in po zbranih obvestilih na tožilstvo vložila končni akt, nato bo sprejeta ustrezna državnotožilska odločitev,« je napovedala vodja ljubljanskega okrožnega državnega tožilstva. Samčeva se temu čudi. »Nam so policisti rekli, da je tožilstvo zadevo ovrglo,« je razložila.
Z vprašanji smo se znova obrnili tudi na ljubljansko policijsko upravo. Zanimalo nas je, ali je policijska preiskava potrdila, da naj bi K. O. v začetku junija zaposlenim v zavetišču grozil s strelnim orožjem, ali so pri njem opravili hišno preiskavo in ali so mu glede na zadnje grožnje nemara izrekli kakšen ukrep, denimo prepoved približevanja. Po navedbah Aleksandre Golec, predstavnice za odnose z javnostmi, med hišno preiskavo pri možakarju, ki grozi zavetišču, orožja niso našli. »O vseh ugotovljenih okoliščinah je bilo obveščeno pristojno državno tožilstvo. Policisti v primeru konkretnega obravnavanega kaznivega dejanja groženj niso imeli zakonskih pogojev, da bi izrekli prepoved približevanja ali da bi osebo pridržali,« so še zatrdili na ljubljanski policijski upravi.
