Rositi Gabrilo, zagovornici 38-letnega Gregorja Ducmana, ki je v noči s 13. na 14. marec 2021 v Zalogu pri Šempetru zagrešil zločin, kakršnega tamkajšnji prebivalci ne pomnijo, s pritožbo na sodbo, ki jo je predsednica senata, sodnica Alenka Jazbinšek Žgank, razglasila 19. januarja letos, ni uspelo spremeniti odločitve. Sodbo so namreč v celoti potrdili tudi višji sodniki, kar pomeni, da je prvostopenjskemu sodišču z izvedenim kazenskim postopkom uspelo dokazati, da je bila odločitev pravilna in, glede na težo dejanja, tudi pričakovana. »Nobenega dvoma ni, da ste mamo umorili z direktnim naklepom, zahrbtno in na grozovit način. Z nožem ste ji zadali 17 silovitih vbodnih ran in vreznin po vratu, glavi in zgornjem delu prsnega koša. Poskušala se je braniti, na kar kažejo tudi številne obrambne poškodbe, ki jih je pri tem dobila po rokah,« je januarja letos v obrazložitvi sodbe Ducmanu poudarila sodnica Jazbinšek-Žgankova.
Hudo poškodovani ženi je poskušal pomagati mož, oče obsojenega Ducmana, a je slednji z nožem napadel tudi njega. Na srečo pa je očetu, čeprav hudo poškodovanemu, uspelo steči do bližnjih sosedov, ki so nemudoma poklicali na pomoč policiste in reševalce. Ti so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. »Ker je očetu uspelo pobegniti, je dejanje ostalo zgolj pri poskusu. Sicer pa ste dejanje storili na zelo zahrbten način, saj so vas starši v svoj dom sprejeli le dan pred družinsko tragedijo, ker niso mogli slutiti, kaj načrtujete, niti niso pomislili, da bi lahko prišlo do tako brutalnega dejanja. Zlorabili ste njihovo zaupanje,« je Ducmanu po sodbi še dejala predsednica senata, ki ga je obsodil na enotno, 30-letno zaporno kazen. A pri odločitvi niso povsem sledili predlogu tožilke Marije Sladič. Slednja je namreč za umor mame za Ducmana predlagala 30 let, za poskus umora očeta pa 15 let zapora in enotno kazen 30 let, medtem ko je senat Ducmanu za umor mame prisodil 26 let zapora, saj so upoštevali mnenje izvedencev, da je bila sposobnost obdolženega zmanjšana, a ne bistveno. Pri očetu je ostalo zgolj pri poskusu, 15 let pa je tako ali tako najnižja zakonsko predpisana kazen. Šlo je torej za kar dve očitani najhujši kaznivi dejanji zoper življenje in telo, ker je pri nas najvišja možna izrečena kazen za to hudo kaznivo dejanje 30 let, pa je tolikšna tudi enotna izrečena kazen Ducmanu.
Vzrok za družinsko tragedijo prepovedane droge
Kaznivo dejanje je bilo Ducmanu dokazano tako v objektivnem kot subjektivnem pomenu. Obdolženi umora mame in poskusa umora očeta v zagovoru sicer ni izrecno zanikal. Zločin je »opravičeval« s tem, da se mu je že v otroštvu godila velika krivica, saj da so starši z njim grdo ravnali in je v nekem trenutku imel, kot se je izrazil, »polno glavo vsega«. Prav tako je opisoval glasove demonov, ki so mu prigovarjali, da če tega ne bo storil on, bodo to storili »oni«. Povedal je tudi, da je tri dni pred usodnim dogodkom vzel amfetamin v prahu, pozneje pa ne več, ker mu je zmanjkalo denarja. Prav težave z uživanjem prepovedanih drog pa so bile vzrok za družinsko tragedijo, saj je obsojeni Ducman postal od njih odvisen že v najstniških letih. Starši pa so mu, kljub težavam, poskušali stati od strani in ga spraviti na pravo pot. Kar trikrat je šel na zdravljenje tudi v tujino, pri čemer so mu tudi finančno pomagali. Kadar se je vrnil v Slovenijo, da je podaljšal vizum, ni živel v družinski hiši, pač pa se je zadrževal pri brezdomcih in odvisnikih od prepovedanih drog, ki so bivali na različnih krajih. A dan pred tragedijo je Ducman poklical starše in jih vprašal, ali lahko pride domov, da se uredi, oni pa so mu, nič hudega sluteč, na široko odprli vrata. Obsojeni Ducman se je znašel v še enem kazenskem postopku, in sicer zaradi omogočanja uživanja prepovedanih drog drugim osebam. Ker krivde ni priznal, se mu bo sojenje za novo kaznivo dejanje začelo prihodnje leto.
