Žarko Gorenjc je 5. marca predlani nekje med tretjo in peto uro zjutraj v domači hiši v Dolah pri Polici v občini Grosuplje ubil svojo 36-letno ženo Jasno. V spalnici jo je davil s pasom kopalnega plašča, po približno minuti ali dveh je umrla. Potem naj bi šel v gozd, da bi naredil samomor, a ga ni zmogel. Vrnil se je domov, počakal, da se je hčerka zbudila, in jo odpeljal k svojim staršem. Nekaj ur kasneje je z očetom odšel na policijo in povedal, kaj je storil. Februarja letos je bil na ljubljanskem okrožnem sodišču obsojen na 23 let zapora zaradi umora iz nizkotnih nagibov.
Sodišče je razsodilo, da je ženi vzel življenje, ker ga je nameravala zapustiti, in da je bil že leta nasilen nad njo. Lastil si jo je kot objekt in jo nadzoroval tako, da ji je omejeval stike z družino in prijatelji. Morala mu je poročati, kje in s kom je, fizično je bil nasilen, vsaj trikrat jo je davil in jo ustrahoval, da bo ubil njo in njeno družino ter da ne bo več videla hčerke. Dolgo je trpela, preden je dojela, da tako ne gre več naprej. Odločila se je, da ga bo zapustila, se od njega ločila. Obiskala je odvetnico, iskala nasvete pri prijateljih, a si možu iz strahu pred njegovim odzivom tega ni upala povedati. Dan pred smrtjo ga je le seznanila z načrtom odhoda, poudarila, da misli resno in da upa na miren razplet. On tega ni mogel sprejeti, raje jo je ubil, kot da bi ji pustil oditi in živeti svoje življenje, je razsodilo prvostopenjsko sodišče.
Tožilstvo za strožjo kazen
Včeraj je tričlanski senat višjih sodnic pod vodstvom Lee Habjanič obravnaval pritožbo na sodbo, s katero je bil obsojen na 23 let zapora. Pritožila sta se tako tožilstvo kot obramba (obtoženi se seje sicer ni hotel udeležiti). Tožilec Iztok Stražar je dejal, da je Gorenjc dobil premilo kazen – tako kot že tožilka Ana Kirm na prvostopenjskem sojenju je tudi on predlagal 28 let zapora. Menil je, da je sodišče pri odmeri kazni dalo preveliko težo dvema okoliščinama: da še ni bil kaznovan in da je bil v času kaznivega dejanja pod vplivom psihoaktivnih snovi. Glede nekaznovanosti je tožilec dejal, da glede na težo kaznivega dejanja nima posebnega pomena in da je ženo leta psihično in fizično maltretiral. Glede psihoaktivnih snovi pa, da jih je zlorabil po lastni volji, kar bi kvečjemu lahko šteli kot oteževalno okoliščino.
Obramba se je pritožila zaradi več razlogov, očitno pa je sodnikom najbolj dalo misliti strokovno mnenje, ki ga je po sodbi pridobila pri zagrebški sodni izvedenki dr. Sanji Elizabeth Radeljak. Kot je povedal zagovornik Gorazd Fišer, je v nasprotju z našima psihiatričnima izvedencema, ki sta menila, da je bil obtoženi v času kaznivega dejanja prišteven, z veliko stopnjo verjetnosti ugotovila nasprotno: da je bil neprišteven. Poleg tega, da je preštudirala celoten sodni spis in se temeljito pogovorila z obtožencem, ga je napotila tudi na magnetnoresonančno slikanje glave, je povedal zagovornik. Slikanje je obramba proti koncu sojenja že predlagala, a senat predlogu ni sledil. Po Fišerjevih besedah iz izvida sledi, da je bilo obtoženčevo ravnanje posledica sprememb v možganih, torej organske narave.
Senat višjih sodnic se je po posvetovanju odločil, da bo sam opravil glavno obravnavo in zaslišal tri izvedence: toksikološko strokovnjakinjo dr. Majdo Zorec Karlovšek in psihiatra dr. Petra Preglja, ki sta bila že zaslišana, dodatno pa tudi Radeljakovo. Obravnava se bo začela decembra.
