Policijska uprava Maribor obravnava goljufiji pri poslovanju s kriptovalutami, s katerimi je za dvema oškodovancema nastala skupna škoda v vrednosti okoli 46 tisoč evrov. Oškodovanec s ptujskega območja je prejel klic, da ima na svojem trgovalnem računu večji znesek finančnih sredstev, čeprav naj z njim ne bi trgoval. Klicateljem je posredoval svoje podatke in jim omogočil dostop do upravljanja računalnika, nato pa mu je bilo z bančnega računa odtegnjenih dobrih šest tisoč evrov.
Skoraj 40 tisoč evrov pa so z bančnega računa goljufi ukradli moškemu z območja Slovenske Bistrice. Ta naj bi prejel klic o zaprtju njegovega trgovalnega računa s kriptovalutami, na katerega naj bi sicer sam nakazal le manjši znesek denarja. Obljubljali so mu, da mu bodo nakazali dobiček, zato je posredoval osebne in bančne podatke ter omogočil dostop do upravljanja z računalnikom, nakar je ostal brez slabih 40 tisočakov.
Mariborski policisti ob tem opozarjajo na previdnost pri tovrstnem poslovanju. Skupaj z Europolom so opozorili na sedem vrst spletnih finančnih prevar, ki jim uporabniki najpogosteje nasedejo. Te so direktorska prevara, poneverba računov, spletno ribarjenje, lažna spletna mesta bank, ljubezenska spletna prevara, kraja osebnih podatkov in naložbena prevara. Opozarjajo, da spletni kriminalci postajajo vse bolj inovativni, saj se vživijo v različne vloge, od direktorja do romantičnega ljubimca, zaradi omenjenega pa jih je čedalje težje odkriti.
Previdno pri investicijah s kriptovalutami
Tudi sicer se pojavlja vse več goljufij pri investiranju kriptovalut. Mali vlagatelji v želji po hitrem in bajnem zaslužku so namreč lahka tarča goljufov. Slednji na žrtve prežijo s privlačnimi obljubami o možnosti visokih dobičkov pri poslovanju s kriptovalutami ob minimalnem tveganju in nizki začetni investiciji, ki navadno znaša okoli 250 evrov. Ko storilci s strani žrtve zaznajo interes po investiciji, jim po telefonu ali klepetu obrazložijo potek trgovanja na platformi in si postopoma pridobivajo zaupanje za dodatne finančne vložke.
Kot ugotavljajo na policiji, se na spletu, predvsem družbenih omrežjih in lažnih portalih pojavljajo številni lažni oglasi, ki obljubljajo visoke dobičke pri poslovanju s kriptovalutami. Goljufi se pogosto poslužujejo tudi vizualno dovršenih podob znanih oseb, ki jim podataknejo neresnične izjave in jih objavijo na kopiji portalov. Oškodovanci lahko le z nekaj kliki dostopajo do spletnega obrazca, kamor vpišejo svoje osebne in kontaktne podatke, nato pa jih kontaktira lažni ponudnik investicijskih storitev.
Po manjšem začetnem vplačilu žrtvam dodelijo dostop do spletnega portala z lažnimi grafi in izmišljenimi podatki o rasti investiranih sredstev, da bi jih prepričali v nadaljne investicije. Pod pretvezo pomoči storilci dosežejo, da jim žrtev omogoči tudi upravljanje s svojim osebnim računalnikom ali telefonom, s tem pa pridobijo nadzor nad njihovo spletno banko. To storilcu omogoči izvajanje transakcij na različne bančne račune, pogosto ravno na račune menjalnic kriptovalut. Izvedena nakazila sredstev na spletnih denarnican nato pretvorijo v virualne valute, sledi za končnim naslovom odtekanja slednjih pa nato, kljub načelni sledljivosti, z različnimi načini zabrišejo.
Zaplete se pri izplačilu denarja na bančni račun vlagatelja, saj goljufi vsa nadaljna izplačila onemogočijo. Še več; s strani goljufov se začnejo vrstiti zahtevki za plačilo navideznih bančnih provizij in davkov, ki jih podprejo s ponarejenimi dokumenti in lažnimi identitetami. Pogosto jih pogojujejo tudi z novimi investicijami ali plačilom posredniških, odvetniških in ostalih fiktivnih storitev. Žrtve tako nikoli ne prejmejo obljubljenih donosov, storilci pa postanejo nedosegljivi.
