Maribor. Presoja o krivdi Luke Gašpariča, ki je v noči na 4. september 2022 v Mestnem parku v Mariboru brutalno napadel prijateljico Majo J., jo z nožem dvajsetkrat zabodel v glavo in ji s kuhinjsko sekiro odsekal palec, za poročevalce s sodnih procesov ni nobeno presenečenje. Veliki senat mariborskega okrožnega sodišča pod predsedovanjem sodnice Danile Dobčnik Šošterič je presodil, da ravnanje obtoženega ni bilo nič drugega kot poskus umora. Gašparič je Majo J. poskušal umoriti na grozovit in zahrbten način, je v izreku sodbe izpostavila predsednica senata, na koncu pa javnost in tožilstvo precej presenetila z izrečeno višino kazni. Višji tožilec Darko Simonič je namreč prejšnji teden za obtoženega terjal kazen 20 let zapora, a senat je odločil, da je za Gašpariča primerna najnižja predpisana kazen – torej samo 15 let zapora.

Okrutno, zavržno, s hudimi posledicami

»Zagotovo se bom pritožil na višino kazni,« je napovedal avtor obtožnice Darko Simonič, saj meni, da olajševalne okoliščine, kot so doslejšnja nekaznovanost, mladost obtoženega in dejstvo, da je dejanje ostalo pri poskusu, niso dovolj za tako nizko kazen. Sicer si je tožilec kljub nizki kazni po izreku sodbe vidno oddahnil, saj je sodišče sledilo vsem njegovim argumentom, zakaj je Gašpariču v obtožnici utemeljeno očital poskus umora na grozovit in zahrbten način. »Gre za eno najbolj srhljivih dejanj v zadnjih letih. Okrutno, zelo zavržno, z zelo hudimi posledicami za oškodovanko. Tega primera ni mogoče primerjati z drugimi poskusi umora oziroma dejanji, kjer je obveljala kazen 15 let zapora,« je prvostopenjsko sodbo komentiral tožilec, sicer zadovoljen, da so bili vsi poskusi obrambe za zrušitev obtožnice in psihiatričnega mnenja v zvezi s prištevnostjo storilca zaman.

Gašparič je Majo J. poskušal umoriti na grozovit in zahrbten način, je v izreku sodbe izpostavila predsednica senata.

Obramba računala na omilitvena določila

Pritožbo zoper sodbo je napovedal tudi zagovornik obtoženega, odvetnik Žiga Podobnik, čeravno v ponedeljek ni skrival dejstva, da se je zanikanje krivde za poskus umora Gašpariču splačalo. »Tožilstvo je že na predobravnavnem naroku predlagalo višjo kazen (17 let zapora, op. p.), kot jo je izreklo sodišče, kar nekako v narekovajih pomeni, da se je postopek z vidika obrambe splačal,« je spomnil odvetnik in še pripomnil, da meni, da je postopek zoper njegovega klienta narekoval upoštevanje omilitvenih določil, zaradi katerih bi lahko bil za poskus umora obsojen na še nižjo kazen, 10 let zapora. Odvetnik se ne bo pritožil samo zoper višino kazni. Že v zaključni besedi si je prizadeval, da senat Gašpariča ne bi obsodil zaradi poskusa uboja, ampak zaradi povzročitve posebno hude telesne poškodbe, pri čemer bo vztrajal tudi v pritožbi, saj meni, da njegovemu mandantu na sojenju ni bil dokazan naklep, da je Majo J. poskušal umoriti.

Predsednica senata je v izreku sodbe spomnila, da je obtoženi žrtev zvabil v park pod pretvezo, da ji je tam pustil pisma. »Skrivoma je Majo J. počakal v parku, nato stopil iz teme in jo napadel z nožem in sekiro. Zaradi hudih poškodb in podhladitve je bilo njeno življenje ogroženo,« je spomnila sodnica in poudarila, da je obtoženi prenehal šele, ko je dojel, da se mestu zločina približujeta morebitna očividca. Kot že rečeno, sodišče ni soglašalo z nobeno od tez obrambe, ki je med drugim veliko stavila tudi na to, da je bil Gašparič 4. septembra 2022, še posebej po dejanju, zmanjšano prišteven. Sodnica je v obrazložitvi sodbe izpostavila oceno sodnega izvedenca psihiatrije Petra Preglja in spomnila na njegove besede, da obtoženčevo prištevnost med drugim dokazuje tudi okoliščina, da se je po napadu vrnil na kraj kaznivega dejanja po nahrbtnik. Da je bil 4. septembra 2022 neprizadet in dobro orientiran, o obtoženem priča tudi njegov poškodbeni list, ki so ga izdali v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, kamor so Gašpariča pripeljali nekaj ur po dejanju. V to smer nakazujeta tudi kasnejša pregleda v priporu, saj v izvidih piše, da je pacient brez znakov psihoze, luciden, urejen in brez motnje. Obramba je na sojenju na veliko polemizirala tudi o tem, ali je bil obtoženi pravilno poučen o svojih pravicah, preden je policistom povedal, kam je skril predmete, ki jih je uporabil pri kaznivem dejanju. Hotela je namreč izločiti ključne dokaze, sekiro, nož in rokavice, ki jih je po dejanju zalučal v bližnji grm, a ji je tudi ta poskus spodletel.

Priporočamo