V plazu na gori Marmolada v italijanskih Dolomitih je včeraj umrlo najmanj šest oseb, osem jih je bilo ranjenih, še najmanj deset pohodnikov je pogrešanih. Za nesrečno naj bi bilo krivo neobičajno toplo vreme. »Zaradi globalnega segrevanja so ledeniki vse tanjši in tanjši. In ko padajo, se rušijo kot nebotičniki,« komentira legendarni italijanski alpinist Reinhold Messner.
»Najprej smo samo slišali izjemno glasno bučanje. Potem smo videli kopico snega in ledu. Takoj smo vedeli, da je nekaj resnega,« so o včerajšnji nesreči na gori Marmolada v Dolomitih povedale pretresene priče. Ledeni serak se je odlomil na približno 3000 metrih nadmorske višine, kar je okoli 300 metrov pod vrhom. Plaz snega, ledu in kamenja je zasul dostopne poti v času, ko je bilo na njej več vrvnih skupin. Masa je odnesla vsaj dve skupini, v katerih so bili tudi vodniki. Tisti, ki so bili ob robu plazu, so imeli neverjetno srečo, saj se jim je kot po čudežu uspelo rešiti. Umrlo je najmanj šest oseb, osem jih je bilo ranjenih, osemnajst naj bi jih rešili, še najmanj deset je pogrešanih. Skoraj gotovo so pokopani pod kamenjem in snegom. »Med njimi najverjetneje ni preživelih,« ocenjujejo gorski reševalci. Reševalne ekipe s helikopterji in slednimi psi prečesavajo območje, ki mu zaradi visokih temperatur sicer grozijo novi plazovi. Iskanja niso prekinili niti ponoči, saj so območje preiskovali z brezpilotnimi letalniki.
Opozorilo narave
»Česa podobnega na Marmoladi še nisem doživel. To ni tipičen zimski plaz, to je bilo opozorilo narave. Tega še najboljši vodiči ne bi mogli predvideti,« je za italijanski časnik La Reppublica pojasnil izkušen gorski reševalec. Masa, ki se je odlomila, je bila ogromna in je imela uničujoče posledice. V le nekaj sekundah so po pobočju padali velikanski bloki ledu in kamenja ter pred seboj »pometli« vse, kar jim je stalo na poti. Tudi pohodnike. »Trupla so bila neprepoznavna, iznakažena,« je za italijanski dnevnik Corriere della Sera pojasnil vodja gorske reševalne službe iz Belluna Alex Barratin. Plaz je po opisih preiskovalcev za seboj pustil pravi masaker, saj so kosi ledu in kamenje trupla razčetverili. Gre za nepredstavljivo nesrečo, vseh žrtev pa ne bo moč takoj identificirati, pravi državni tožilec Sandro Raimondi, ki je že zagnal preiskavo. Pri tem jim bo zelo koristila pomoč sorodnikov tistih, ki se jim z gore ni uspelo vrniti, saj bodo tako lahko opravili preiskave DNK. Doslej so identificirali štiri žrtve, tri Italijane in Čeha, med pogrešanimi so poleg tega še nemški in romunski državljani.
Onesnaževanje v dolini vpliva tudi na gore
Kaj bi lahko bil vzrok te katastrofe? Strokovnjaki so prepričani, da neobičajno toplo vreme, posledica globalnega segrevanja oziroma podnebnih sprememb. Le dan pred nesrečo so na vrhu ledenika zabeležili rekordno visoko temperaturo, 10 stopinj Celzija, v nedeljo sredi dneva je bilo še za odtenek bolj vroče. »Trenutne razmere na ledeniku ustrezajo sredini avgusta, ne pa začetku julija,« je za italijanske medije komentiral Massimo Frezzotti, profesor na univerzi Roma Tre. »To so neverjetne cifre. Pod ledom se zaradi taljenja snega ustvarijo prave rečice, ki pronicajo v ledenik, spodjedajo njegovo podlago in povzročijo odlom,« pa je za Corriere della Sera dejal predsednik Glaciološke komisije alpinistov iz Trenta, Cristian Ferrari. V prihodnje bi se zaradi tega podobne nesreče lahko pripetile še večkrat. V poročilu Medvladnega odbora ZN za podnebne spremembe (IPCC) je taljenje ledu in snega ena od desetih glavnih groženj, ki jih povzroča globalno segrevanje. Ledeniki v Skandinaviji, Srednji Evropi in na Kavkazu bi lahko do konca stoletja izgubili od 60 do 80 odstotkov svoje mase.
»Zaradi globalnega segrevanja so ledeniki vse tanjši in tanjši. In ko padajo, se rušijo kot nebotičniki,« pa je za časnik La Repubblica stanje ledenika na območju komentiral legendarni italijanski alpinist Reinhold Messner. Seraki, visoke ledene gmote, ki nastanejo ob ledeniškem prelomu, so se od nekdaj lomili, a je bila nevarnost za kaj takega še pred nekaj desetletji veliko, veliko manjša kot danes, je opozoril. »Na žalost ima onesnaženje v mestih vpliv tudi na gore,« je poudaril 78-letnik, ki je Marmolado v preteklosti že večkrat osvojil. »Nikakor ne pravim, da so bili ti pohodniki nepremišljeni. Po tej poti jih hodi večina, ki se vzpenja na to goro. A dober alpinist v tem obdobju ne hodi pod serakom. Umetnost alpinizma je v tem, da ne umreš na območju, kjer ta možnost obstaja. Da ti to uspe, pa moraš imeti nenehno oči na pecljih in široko odprta ušesa,« je še dodal prvi človek, ki je osvojil vse osemtisočake na svetu ter prvi, ki je samostojno priplezal na Mount Everest brez dodatnega kisika.
