Izjemno čustveno je bilo poročanje vodij reševalnih ekip, ki so ob skorajda nečloveških naporih iz 100 metrov globoke in še neraziskane Vranjedolske jame v občini Cerknica včeraj okoli 4. ure zjutraj po 33 urah na površje prinesle hudo poškodovano jamarko, 33-letno domačinko Ano. »Prihod ponesrečenke iz jame je bil zmaga svetlobe,« je vidno pretresen dejal vodja regijskega štaba Civilne zaščite za Notranjsko Sandi Curk, ki kar ni mogel prehvaliti požrtvovalnega, zahtevnega in strokovnega dela več kot 150 reševalcev, od tega 65 jamarskih reševalcev.

Kot smo že poročali, je na globini 100 metrov v soboto ob pol sedmih zvečer na jamarko padla skala, ji prebila čelado in jo hudo poškodovala. Triintridesetletnica je bila ves čas v nezavesti, a stabilna. Skoraj takoj je stekla reševalna akcija. Do jamarke se je prebila tudi zdravniška ekipa, ki je bila ob njej ves čas. Kot tudi Anin brat, ki jo je vso noč grel s telesom. Reševanje se je zavleklo v nedeljo in je trajalo vse do noči na ponedeljek. Deset ur je trajalo miniranje ozkih prehodov v jami, skozi katere so morali spraviti nosila. V nedeljo pozno zvečer so se reševalci s poškodovanko vendarle lahko odpravili proti površju. Pot je trajala skoraj štiri ure. Poškodovanko, ki je še vedno v zelo resnem stanju, so morali potem prenesti še po strmi in blatni poti, nato pa so jo odpeljali v ljubljanski klinični center.

»Naredili smo vse, da bi naša Ana lahko čim prej prišla ven. Zdaj lahko le še molimo in prosimo ter stiskamo pesti, da bo kmalu spet z nami,« je povedal vodja reševanja Luka Zalokar, sicer eden zelo redkih ljudi v Evropi – in eden najboljših med njimi – ki so sposobni tako zahtevnega miniranja, kot je bilo potrebno tudi tokrat. »Minirali smo na petih mestih. Uporabljali smo zelo majhne količine eksploziva. Po nekaj gramov. Skupaj okoli pol kilograma. Paziti smo morali na varnost vseh v jami. Vedeti morate, da je komunikacija v jami zelo otežena, tam signala ni. In pot do ponesrečenke ter nazaj je ena sama. Druge ni! Morda se komu zdi, da je akcija trajala dolgo, a verjemite, da je bila glede na vse okoliščine zelo hitra. Ker gre za novo jamo, nismo vedeli, kakšna je pot do ponesrečenke. Veliko je pomagal načrt Aninega brata, ki nam ga je narisal po spominu, a je bil zelo natančen,« je reševanje povzel Zalokar.