Kdo je odgovoren, ko enoletni fantiček pade s previjalne mize in si zlomi stegnenico? Je to stvar vzgojiteljice ali je k temu prispeval tudi malček, ker se je odrinil z mize? Na ta vprašanja je moralo odgovoriti sodišče, ko je obravnavalo tožbo staršev, ki od vzgojiteljice terjajo 7700 evrov odškodnine. S stališča staršev, ki imajo majhne otroke, bi bil splošen odgovor verjetno povsem enostaven: kriva je vzgojiteljica, ki so ji otroka zaupali v varstvo. Toda ljubljansko okrožno sodišče je tožbeni zahtevek najprej zavrnilo, češ da je bila nesreča posledica nesrečnega naključja. Starši so se nato obrnili še na višje sodišče; med drugim so opozarjali na vzpostavitev nevarne sodne prakse, da enoletniki v vrtcu odgovarjajo sami zase. Pritožbeni senat jim je sledil: sodbo je razveljavil in odločil, da je tožbeni zahtevek utemeljen, saj vzgojiteljica pri delu ni bila dovolj skrbna. Okrožno sodišče mora zdaj določiti primerno odškodnino za povzročeno premoženjsko in nepremoženjsko škodo.

Ko je segla po plenico, se je odrinil

Uvajanje otroka v zasebno varstvo so začeli 21. septembra 2021, bilo je naporno, težave so bile tudi s previjanjem. Po odsotnosti zaradi bolezni se je 2. novembra fantek vrnil. Menda ni bil posebno razburjen, le malo nergav, vzgojiteljica je pojasnila, da se je umiril, ko ga je posedla v kot med stene previjalne mize. Ko pa je segla po svežo plenico, se je močno odrinil in padel na tla. Zatrdila je, da je bila pazljiva in da je ravnala odgovorno, držala ga je za eno nogo in ga vsaj s perifernim vidom vseskozi opazovala. Glede maminih trditev, da je prosila za previjaje na tleh, je odvrnila, da izrecnega navodila za kaj takega ni dobila.

Prvostopenjsko sodišče je presodilo, da nepričakovanega in sunkovitega giba otroka vzgojiteljica ni mogla preprečiti, padec da je bil nepredvidljiv in nenaden. Po njegovi oceni ni naredila strokovne napake, ko otroka ni pustila ležati ali si ni poprej pripravila plenice. Ravnala je po pravilih stroke: previjanje je bilo primerno starosti otroka in njegovemu trenutnemu obnašanju, je razsodilo.

Premalo pozorna in skrbna

A višje sodišče je opozorilo, da bi ta dan morala biti posebno pozorna. Glede na poprejšnje težave pri uvajanju in kratko obdobje le-tega ter krajšo odsotnost zaradi bolezni je bilo namreč pričakovati, da previjanja ne bo sprejel povsem mirno. Ni se ga še navadil, kar je potrdila tudi vzgojiteljičina mati, ki je včasih priskočila na pomoč. Dejala je, da je bila po njegovem previjanju vedno prepotena. Sodišče je menilo, da bi toženka morala biti bolj skrbna in pozorna na fantičkove premike na previjalni mizi. Čiste plenice si ni pripravila, otroka pa je posedla, kar ni v skladu z običaji in pravili stroke. Najprej bi namreč morala pripraviti vse pripomočke za previjanje (vodo, krpice oziroma robčke, kreme, čiste plenice, oblačila in tako dalje), otroka pa dati v ležeči položaj. Za dečka, ki je bil nemiren, sunkovitih gibov in za svojo starost izjemno močan, njen način ni bil primeren. Lahko bi pričakovala, da se bo odrinil in padel z mize, ter to preprečila. Sploh zaradi večletnih izkušenj z varstvom in nego majhnih otrok ter poznavanja značilnosti konkretnega otroka. Ker ni bila dovolj pozorna in zato ni preprečila padca, je odgovorna za posledice, je menilo sodišče.

Tudi njene ugovore, da bi jo, če ne drugega, morali vsaj delno razbremeniti odgovornosti zaradi »soprispevka« otroka, je zavrnilo. »Od enoletnika ni mogoče pričakovati, da se bo zavedal vseh nevarnosti in ravnal racionalno. Splošno znano je, da so reakcije majhnih otrok velikokrat nepredvidljive in da je odrasla oseba tista, ki mora na to računati, zato mora biti pozorna in prilagoditi svoje ravnanje tako, da poskrbi za varnost otroka, sebe in okolice,« je v sodbi zapisal pritožbeni senat. Primer je vrnil na okrožno sodišče, ki bo v prihodnje odločilo o primerni odškodnini.