Ne le da električni skiroji niso izboljšali prometnih navad, izkazali so se kot nevarno prevozno sredstvo. Prometni strokovnjaki si zato prizadevajo zaostriti predpise. Policist ima drugačen predlog.
»Električni skiroji vedno zanetijo zelo polarizirano razpravo,« je prepričan Antonio Avenoso, »bodisi jih obožuješ bodisi jih sovražiš.« Izvršni direktor Evropskega sveta za varnost prometa (ETSC), nevladne organizacije s sedežem v Bruslju, se strinja, da bi električni skiroji lahko izboljšali mobilnost v urbanih središčih. »Vendar mora biti vožnja z njimi varna,« dodaja.
Leta 2018 je Pariz postal prvo mesto v Evropi, ki je omogočilo najem električnih skirojev. Pet let pozneje po mestu brzi flota 15.000 elektrificiranih dvokolesnikov, ki gredo številnim meščanom in meščankam krepko na živce, hkrati pa pomenijo varnostno tveganje. Na marčevskem posvetovalnem referendumu je za prepoved najema električnih skirojev glasovalo skoraj 90 odstotkov volilnih upravičencev. Zagovorniki električnih skirojev sicer opozarjajo na izredno nizko volilno udeležbo. A signal je bil kljub temu odmeven.
Slovenska policija je šele septembra 2019 začela obravnavati kršitve cestnoprometnih predpisov z električnimi skiroji. Do začetka letošnjega aprila so našteli več kot 430 nesreč. »Velika večina nezgod z električnimi skiroji se ne prijavi policiji, zato so naše številke višje,« poudarja Uroš Tominc, travmatolog v UKC Ljubljana. Lani so zgolj v ljubljanskem kliničnem centru obravnavali 689 oseb, ki so se poškodovale med vožnjo s skirojem. Slaba polovica se jih je ponesrečila z električnim. Zaščitno čelado so nosili le redki.
Porast poškodovanih voznikov e-skirojev je bil v preteklih letih enakomeren, za približno sto dodatnih poškodovancev na leto. »Bolj kot porast so nas presenetile poškodbe. Te so precej hujše kot pri kolesarjih, mopedistih in motoristih,« pove travmatolog Uroš Tominc. Za ponesrečence z e-skiroji so značilni hude poškodbe obraza, zlomi lobanjskih kosti, poškodbe možganov pa tudi zlomi stegnenice, odprti zlomi goleni in poškodbe hrbtenice. »Ljudje se več kot očitno ne zavedajo, kako tvegana je vožnja z e-skirojem, kakšne energije se sprostijo ob padcu. Večina še vedno dojema e-skiro kot igračo.«
Sedemkrat nevarnejši od koles
Skupina novozelandskih raziskovalcev je leta 2021 objavila študijo, iz katere izhaja, da je pri voznikih e-skirojev tveganje hospitalizacije štirikrat večje kot pri kolesarjih. Do še bolj skrb zbujajočega razmerja so prišli na danskem ministrstvu za promet. Izračunali so namreč, da je verjetnost nesreče pri vožnji z e-skirojem celo sedemkrat večja kot pri kolesarjenju.
Evropski prometni strokovnjaki iščejo rešitve, kako izboljšati varnost vožnje z e-skiroji in ustaviti trend naraščanja nesreč. Eden izmed pomembnih korakov bi bilo poenotenje evropske zakonodaje, je prepričan Antonio Avenoso. Nevladna organizacija, ki jo vodi Italijan, je pripravila daljši seznam predlogov. Hitrost vožnje bi omejila na največ 20 kilometrov na uro, minimalna starost voznikov bi morala biti 16 let in zaščitna čelada bi bila obvezna za vse. Vožnjo po pločnikih bi prepovedala, kakor tudi vožnjo pod vplivom alkohola ter vožnjo s sočasno uporabo telefona. »Obenem bi morala mesta zagotoviti varno cestno infrastrukturo z mrežo ločenih kolesarskih stez,« je dodal.
Slovenija je vožnjo z e-skiroji legalizirala šele avgusta 2021. Starostno mejo je postavila pri 12 letih. Čelada je obvezna le za mladoletne. Vožnja v naseljih je dovoljena na površinah, ki so namenjene kolesarjem. Če jih ni, je dovoljena vožnja ob desnem robu vozišča. Hitrost je omejena na 25 kilometrov na uro. Na območjih za pešce lahko vozijo le z maksimalno hitrostjo pešca.
Policist bi legaliziral
dirkalne e-skiroje
V Sloveniji se že pripravlja nova resolucija o varnosti cestnega prometa. Agencija za varnost prometa se zavzema, da bi vsebovala tudi uzakonitev obveznega zavarovanja, registracije in tehničnih pregledov e-skirojev. »Minimalno starost uporabnikov bi dvignili na 15 let, zaščitna čelada bi postala obvezna za vse,« je povedala Simona Felser, vršilka dolžnosti direktorice AVP. Po vzoru kolesarskega izpita predlaga tudi uvedbo obveznega usposabljanja osnovnošolcev za pridobitev dovoljenja za vožnjo z e-skiroji.
Elvis Herbaj s celjske policijske uprave predlaga bistveno drugačen pristop. V zakonodajo bi vnesel tri kategorije e-skirojev. Tako imenovani mini e-skiro bi imel največjo dovoljeno hitrost 20 kilometrov na uro. S kolesarsko čelado zaščiteni voznik mini e-skiroja bi morali biti star najmanj 12 let. Druga kategorija bi bil cestni e-skiro, ki bi lahko vozil do 45 kilometrov na uro. Voznik bi moral biti star najmanj 15 let in bi moral nositi motoristično čelado. Tretja kategorija na Herbajevem seznamu je vsestranski e-skiro. Voznik takšnega skiroja, ki lahko doseže hitrost tudi do 100 kilometrov na uro, bi moral biti star najmanj 16 let in bi moral nositi motoristično zaščitno opremo.
Pred temi spremembami bi bilo treba urediti prometno infrastrukturo, je na mednarodni konferenci o e-skirojih, ki sta jo organizirala AVP in zavod Vozim, opomnil Herbaj. »Cestišča, ki so jim danes namenjena, so praviloma najbolj uničena. Po njih se ne bi mogel varno voziti niti Tim Gajser.«
