Žeparji se pogosto združujejo v skupine, izurjene za različne zvijače, s katerimi zamotijo žrtev. Zanimajo jih predvsem denar, bančne kartice in dokumenti. Zadnje čase pa žrtvam pogosto izmaknejo telefon, ki ga tako radi nosimo po žepih.
»Žeparji obožujejo gnečo in tesen stik z žrtvami. Gnečo na železniški postaji ali vlaku pa tudi drugod lahko namreč izkoristijo za neopazno krajo. Največ tovrstne kriminalitete zaznavamo v središču Ljubljane. Žrtve so državljani Slovenije, predvsem poleti pa tudi tujci. Pred žeparji nas lahko varujeta le nenehna pozornost in kanček nezaupanja do ljudi. Tipičen primer tatvine je, ko eden od žeparjev človeka zamoti, sostorilec pa mu ukrade denarnico,« pravi Tomaž Tomaževic z ljubljanske policijske uprave (PU) pred poletno sezono, ko bo prestolnica še polnejša turistov in bo gneča v središču še večja.
Letos – podatki veljajo do vključno 18. aprila – je PU Ljubljana obravnavala 38 drznih tatvin, med katere spada tudi žeparjenje. Statistike o žeparskih tatvinah namreč posebej ne vodi. V enakem obdobju lani jih je obravnavala 24, predlani 22, leta 2020 60 in v letu 2019 66. Podatki seveda niso primerljivi, saj je vmes izbruhnila epidemija z vsemi ukrepi, ki so sledili. Črna kronika je polna novic o tovrstnih tatvinah.
Nedavno je neznanec na avtobusu Ljubljana–Ig ženski iz zadnjega hlačnega žepa izmaknil telefon, kar je opazila šele, ko je že izstopil. Nekaj dni pred tem je v središču Ljubljane ženski, ki je čakala na prevoz, nekdo iz nahrbtnika ukradel denarnico. Oškodovanka je to sicer zaznala, vendar je nepridipravu uspelo pobegniti. Na železniški postaji je zlikovec izkoristil nepozornost in ukradel denarnico, ki jo je lastnik položil poleg sebe. Stekel je za tatom, a mu ga ni uspelo ujeti. Med letošnjimi tatvinami so jih do 18. aprila preiskali šest. Zdaj je številka že višja. Naknadno so ujeli še najmanj dva žeparja. V središču mesta sta žensko zamotila s pogovorom in ji medtem iz nahrbtnika ukradla telefon. Na podlagi opisa so ju policisti izsledili v bližini. Telefon so vrnili lastnici.
Ko na določenem območju policija zazna povečanje tatvin, je tam bolj prisotna, več je policistov v civilu in z neoznačenimi vozili, opravlja poostrene nadzore in tako dalje, pravi Tomaževic. »Je pa žeparstvo razširjeno povsod po svetu, zlasti v večjih mestih. Pogosto gre za organizirane skupine, izurjene za različne zvijače, s katerimi zamotijo žrtev. Plen so predvsem gotovina, plačilne kartice in drugi dokumenti, redkeje nakit, ure ali preostalo vredno, kar ima žrtev pri sebi. V zadnjem obdobju so tarče tudi telefoni, ki jih ljudje držijo v roki ali nosijo v žepu,« opozarja. Posebno značilni so primeri, ko s kolesom ali mopedom dohitijo žrtev, ji sunkovito iztrgajo torbico in izginejo.
Vodniki: Za zdaj brez posebnosti
»Turistični vodniki, s katerimi sodeluje Turizem Ljubljana za vodene oglede, za zdaj niso zaznali večje prisotnosti žeparjev,« pa pravi direktorica Turizma Ljubljana Petra Stušek. Kljub temu da je, kot pravi, naša država ena najvarnejših na svetu, imajo v turističnoinformacijskem centru (TIC) na voljo letake z ukrepi, kako se zaščititi pred krajami na ulici: »Letos smo imeli le dve opozorili o poskusu ropov skupin pod vodstvom turističnega vodnika, TIC pa je prejel ustni pritožbi dveh obiskovalcev, ki sta bila žrtev ropa v mestnem središču.« Letos so trikrat podali prijavo o najdenih predmetih, kot so denarnice, kreditne kartice in osebni dokumenti, ki so jih storilci po kraji odvrgli na ulici. Lani je bilo takih primerov 14, kar je manj kot pred epidemijo, ko so v enem letu podali več kot 30 prijav.
In kaj svetuje policija? »S seboj ne nosite večjih količin gotovine. Ne plačujte z gotovino in pazite na plačilne kartice. Pazite na osebno prtljago, nosite jo čim bolj ob telesu. Ročna torbica naj bo vedno zaprta, nikoli je na puščajte brez nadzora, na primer v lokalu, čakalnici, na vlaku. Denarnico, dokumente in preostale predmete, kot je telefon, nosite čim bolj ob telesu, in ne v torbicah, še posebno ne v zunanjih žepih. Izogibajte se množici; storilci imajo radi učinek presenečenja in hitrosti ter izkoristijo nepazljivost žrtve. Prav tako pazite na mimovozeče motorje in kolesa,« našteva Tomaževic.
