Osemletna Maria še nikoli v življenju ni videla ne travnika ne gozda. Nikoli še ni šla na sprehod, nikoli se ni peljala v avtu, ni bila v vrtcu ali šoli, tudi prijatelja nima nobenega. Redko je uzrla dnevno svetlobo, saj je več kot sedem let preživela v sobi hiše v nemškem Attendornu. A Marie ni ugrabil kakšen tujec, temveč zgodba bolj spominja na grozljivko, scenarij za katero bi lahko spisal kar sam Josef Fritzl. Punčko so namreč našli v hiši njenih starih staršev in v družbi 47-letne mame Rosemarie; ves ta čas naj bi jo (zaklenjeno) skrivali, je pred dnevi razkril lokalni portal SauderlandKurier. Kaj jih je gnalo v tako drastično dejanje, še ni znano, saj trojica molči. Osemletnico je pred nekaj tedni iz njenega zapora rešila policija, opremljena s sodnim nalogom. Po poročanju lokalnih medijev so njene mišice tako slabo razvite, da ne more hoditi po stopnicah. Zdravniški pregled je pokazal, da deklice niso fizično zlorabljali ali je stradali. Zdaj je v rejniški družini, na voljo ima psihološko pomoč.
Tožilec Patrick Baron von Grotthuss je za medije skopo pojasnil, da 47-letno mamo preiskujejo zaradi protipravnega odvzema prostosti in zlorabe otroka. Grozi ji do deset let zapora. Tudi dekličini stari starši so osumljeni več kaznivih dejanj. »Glede na vse okoliščine se otrok dobro drži,« je še dodal. V Nemčiji in tudi zunaj nje se sprašujejo, kako nihče v kraju s 25.000 prebivalci v družini ni opazil nič nenavadnega. Po poročanju lokalnih medijev so se dekličini starši ločili, še preden se je rodila, a naj bi bil razhod prijateljski, saj so ohranjali dobre odnose. A to se je spremenilo leta 2015, ko naj bi se mama na vso moč borila za samostojno skrbništvo, saj bivšega moža ni želela v hčerinem življenju. Sodišče je odredilo deljeno skrbništvo. Kmalu zatem je 46-letni dekličin oče našel sporočilo, zataknjeno za brisalce avtomobila, da se je bivša žena z njuno dojenčico preselila v Italijo. To je bila laž. Zatekla se je v hišo svojih staršev, iz katere so deklico osvobodili šele pred nekaj tedni. Dekličin oče in njegova družina so sumili, da sta ostali v Attenbornu, kar so zaupali tudi oblastem. Ko so policija in socialni delavci nekaj mesecev pozneje potrkali na vrata starih staršev, so jih ti odgnali in jih niso spustili v hišo. Zatrdili so, da je njihova hči v Kalabriji. Julija pa je socialna služba dobila namig poročenega para iz sosednje občine, da naj bi v hiši že dolga leta bivala deklica. Italijanske oblasti so jim obenem potrdile, da mama in hči nista nikoli živeli tam, in takrat so zagnali akcijo.
Dolga pot do
normalnega življenja
Deklica ima na voljo celo vrsto strokovnjakov, ki ji bodo pomagali na njeni novi poti. Povedali so, da so jo doma izobraževali, saj govori, piše in zna računati, slabše pa ji gre pri nekaterih vsakdanjih veščinah, kot je hoja po stopnicah, je pojasnil Michael Färber, vodja regijske službe za mladino, zdravje in socialo. Po njegovih navedbah je bila deklica navdušena, ko je prišla iz hiše. »Srečna je bila, da je videla nekaj novega,« je dejal. Strokovnjaki pravijo, da se ji je ves svet postavil na glavo in da se ji zagotovo zdi, da je na drugem planetu. Je pa izredno navezana na mamo, skupaj sta prebili bolj ali manj vsak trenutek njenega življenja, zato bodo strokovnjaki pozorno spremljali njuno ločitev. »Otroštva ne bo nikoli dobila nazaj,« je za televizijo WDR pojasnila Sabine Prüser, psihoterapevtka s pediatrične klinike v kraju Siegen. A se bo lahko v stabilnem okolju in ob primernih skrbnikih deklica dokaj normalno razvila, še pravi.
Kako je mogoče, da nihče ni opazil, kaj se dogaja v tej hiši, kako je bil otrok lahko tako dolgo odrezan od sveta, kako ob več obiskih pri starih starših socialna služba ni ugotovila nič nenavadnega? Kaj točno se je zgodilo in kdo vse je odgovoren, da deklice iz ujetništva niso rešili prej, bo preiskovala posebna skupina.
