Ljubljana. Uporaba električnih skirojev se je zadnja leta močno povečala, s čimer se povečuje tudi število prometnih nesreč. Po podatkih do 20. novembra so se v nesreče zapletli 204 vozniki teh vozil, v 128 primerih so bili tudi povzročitelji. Petindvajset voznikov se je hudo poškodovalo, 145 pa lažje. V celotnem lanskem letu je bilo nesreč 231, dva voznika sta umrla, 30 jih je bilo hudo, 166 pa lažje poškodovanih.
Konec minulega meseca je Inštitut za varnost vozil pri graški tehniški univerzi predstavil rezultate študije, v okviru katere so s simulacijami modelov človeškega telesa ugotavljali mehanizem nastanka poškodb. Na tej podlagi so sestavili priporočila za zmanjšanje tveganja njihovega nastanka. Študija je pokazala, da lahko čelada pri vožnji z električnim skirojem drastično, za 40 odstotkov, zmanjša tveganje poškodbe glave. Priporočili so tudi prepoved vožnje na pločnikih in območjih za pešce. Simulacije so namreč pokazale, da se trki s pešci pogosto končajo z resnimi poškodbami. Več varnosti bi prinesla tudi počasnejša vožnja. Če se hitrost pri trčenju s pešci zmanjša s 25 na 15 kilometrov na uro, se tveganje poškodbe glave pri pešcih zmanjša za do 49 odstotkov. Če gre za trčenje z vozili, pa ima hitrost le-teh sploh ključno vlogo. Vožnja s hitrostjo 40 kilometrov na uro lahko povzroči hude ali celo smrtne poškodbe glave pri voznikih električnih skirojev.
Zmanjšanje najvišje dovoljene hitrosti za električne skiroje bi bilo koristno tudi za neizkušene voznike. Študija je namreč pokazala, da tudi ti pogosto vozijo z najvišjo hitrostjo, čeprav že zaradi neizkušenosti predstavljajo večje tveganje za varnost.
Tveganja podcenjena
Kot je povedal vodja raziskovalne ekipe Christoph Leo, so orali ledino na področju raziskovanja tveganja poškodb. »A rezultati naših simulacij so jasni. Če nosite čelado in zmanjšate hitrost, zlasti v bližini pešcev, lahko preprečite marsikatero resno poškodbo. Še bolje bi bilo vožnjo na teh območjih s pešci prepovedati. Na splošno se sicer zdi, da so tveganja pri teh oblikah mobilnosti podcenjena, zato je v prihodnje pričakovati naraščanje poškodb. Peš ali s kolesom ste varnejši, hkrati pa naredite nekaj dobrega zase in okolje. Kdor pa vztraja pri električnem skiroju, naj si vsaj nadene čelado,« je izjavil.
Tudi pri nas se že nekaj časa vrstijo opozorila o tveganjih. Zaradi tega razmišljajo o različnih ukrepih. Na spomladanski mednarodni konferenci o prihodnosti te vrste mobilnosti, ki jo je pripravila Agencija za varnost prometa v sodelovanju z zavodom Vozim, je bil govor o predlogu dviga minimalne starosti uporabnikov na dopolnjenih 15 let (zdaj je meja 14 let, vozijo pa jih lahko tudi otroci od 12. leta, če imajo kolesarski izpit). Predlagali so še obvezno čelado za vse, ne le do 18. leta starosti. Stroka se zavzema še za obvezno usposabljanje osnovnošolcev za pridobitev dovoljenja za vožnjo po vzoru kolesarskega izpita, pogovor pa je tekel tudi o predlogu uvedbe obveznega zavarovanja odgovornosti za voznike električnih skirojev, o uvedbi evidence teh vozil, obvezni vgradnji smernikov in možnosti odvzema tehnično neustreznega električnega skiroja. Čelada za vse je cilj tudi evropskega sveta za varnost prometa. Evropski uniji je med drugim predlagal, naj sprejme obveznost tovarniške omejitve največje hitrosti na 20 kilometrov na uro, omejitev moči na 250 vatov ter neodvisne prednje in zadnje zavore.
