Na ljubljanskem okrožnem sodišču še vedno razčiščujejo, kdo je kriv za uničujoč požar v Mercatorjevi hladilnici v ljubljanskem Zalogu maja 2015, v katerem je umrl Marjan K. iz družbe Ceko IN, eden od dveh delavcev, ki sta tam varila vrata. Oziroma ali gre krivdo res pripisati Cirilu Cerarju, zdaj upokojencu, takrat pa odgovorni osebi v Ceko IN. Tožilstvo vztraja pri obtožbi, čeprav je izvedenka za varstvo pri delu in požarno varnost obtoženega razbremenila. Včeraj so zaslišali zdaj že upokojenega Janeza Hvalo, ki je bil takrat pomočnik direktorja dela Mercatorja, ki je skrbel za logistiko. Zaradi časovne oddaljenosti od nesreče se marsičesa ni več spomnil, je pa imel za Cerarja pohvalne besede. »Ceko IN je bil naš pogodbeni izvajalec za ključavničarska dela, opravil je ogromno vzdrževalnih del na vseh naših lokacijah po Sloveniji. Cerar je bil zelo dober izvajalec, z njim smo bili zelo zadovoljni, ker nam je zelo pomagal,« je med drugim dejal.
Pisali smo že, da je takrat v hladilnico sadja in zelenjave v Zalogu zaradi neprimernih PVC-vrat, pravzaprav zaves, vdirala toplota od zunaj in preprečevala učinkovito hlajenje. Odgovorni so se odločili za namestitev novih, drsnih vrat, delo pa zaupali Cerarjevemu podjetju. Za to sta bila zadolžena Ruslan T. in Marjan K., oba izkušena varilca. Toda med varjenjem okvira vrat na že obstoječega se je začela sproščati izjemno visoka temperatura, ki se je prenesla na izolacijsko polnilo, stiropor, v notranjosti panelov. Stiropor se je vnel in ogenj se je v nekaj minutah razširil po skladišču. Ruslan T. je najprej kar z golimi rokami začel tolči po plamenih, pomagala sta si z gasilnimi aparati, vendar brez učinka. Ko sta videla, da je ogenj močnejši, sta se odločila za pobeg na varno. Ruslanu T. je uspel, prav tako 145 ljudem, ki so bili takrat v objektu. Marjan K. pa je zaradi vročine, sproščanja plinov in pomanjkanja kisika umrl; mimogrede, obramba za to krivi Mercator, ki je že pred časom zaprl nakladalno klančino. V požaru je nastalo za okoli devet milijonov evrov škode.
»O materialu nismo vedeli nič«
Tožilka Anita Filipčič očita obtoženemu, da njegov Ceko IN ni organiziral požarne straže, da pri delu ni bil pazljiv in preprečeval vseh tveganj ter da ni nadzoroval izvajanja del. Izvedenec za preiskave požarov Gorazd Pezdir je sicer že pričal, da bi morala biti nujna požarna straža poklicnih gasilcev, izvedenka za varstvo pri delu in požarno varnost Hava Avdić pa, da je požarna straža v prvi vrsti odgovornost naročnika, torej Mercatorja, ne izvajalca. Mercatorjev varnostni inženir Rudolf Rauh je po drugi strani pričal, da so zaupali izvajalcu, da ima znanje in usposobljene osebe za izvajanje vročih del, tudi za požarno stražo. »Mi smo naredili svoje, pripeljali smo gasilne aparate in požarne odeje, to smo imeli vedno s seboj,« se je včeraj branil Cerar. Ker je vodja distribucijskega sistema v Mercatorju Matjaž Grošelj na enem od prejšnjih narokov pričal, da je verjetno vedel za stiropor, ker je bila na določenih mestih pločevina poškodovana in se je skozi odprtine videlo, kaj je zadaj, so ga vprašali tudi o tem. »O materialu nismo vedeli nič, le da gre za pločevino. Če bi vedeli, da je zadaj stiropor, ne bi varili. Nikjer ni bilo videti nobene špranje, poškodbe,« je zagotovil obtoženi, ki ga zastopa zagovornik Žiga Klun.
Hvala je pojasnil, da so bila tamkajšnja poslopja grajena postopoma. Najstarejši objekt je bil zidan, zgrajen sredi 50. let prejšnjega stoletja, prizidek (delno betoniran) so dodali okoli leta 1972, okoli 1980 pa je bilo zgrajeno, kar je leta 2015 pogorelo (stene so bile iz izolacije, lepljene skupaj in prekrite s kovino). Objekt je bil delan za drug namen, zato so ga morali prilagajati in preurejati, tako da so tudi že v preteklosti PVC-vrata menjavali z drsnimi. Hvala je dejal, da bi moral biti z materiali seznanjen vodja vzdrževanja Dušan Habat. Cerar je potrdil, da se je glede del dogovarjal z njim. Ponudil je dve možnosti – varjenje ali privijačenje vrat – in Mercator se je odločil za prvo. Po Hvalovem mnenju je morala biti to Habatova odločitev, a je slednji to zanikal. Po Grošljevih besedah je Ceko IN pred tem v objektu namestil že četvero vrat in tudi Hvala je potrdil, da jih je bilo gotovo več. A da ne ve, za kakšne materiale je v prejšnjih primerih šlo in na kakšen način je opravilo izvedel. Cerar je odvrnil, da je šlo v preteklosti za stene, konkretni primer pa je bil prvi te vrste. Sojenje se počasi bliža koncu, predvidoma naj bi zaslišali še eno pričo.
