»Obsojen sem po krivem,« je včeraj ugovarjal 29-letni Alžirec Fatah Rašid Adaouri, ko je sodnica Maja Povhe v imenu senata razglasila, da je obsojen na 16 let in sedem mesecev zapora. Ko bo kazen odsedel, pa bo za pet let izgnan iz Slovenije. 12. aprila lani je v azilnem domu na ljubljanskem Viču z nožem kar enajstkrat zabodel osem let starejšega rojaka Khierdineja Tahraouija. Lotil se ga je izjemno zahrbtno. Medtem ko je spal obrnjen proti steni, ga je začel zabadati v hrbet, zatilje, vrat, prsni koš, nadlaket in podlaket. Preživel je, ker mu je uspelo ubežati v jedilnico. Obtoženi je sicer tekel za njim, a so ga na koncu vendarle ustavili varnostniki. Pravzaprav solzivec, ki ga je uporabil eden od njih. Tahraoui ne bi preživel, če mu ne bi zdravniki še pravočasno pomagali.

Kaže, da sta bila obtoženi in oškodovanec še prejšnji dan in tudi večer skupaj. Zatrjujeta, da sta že dolgo prijatelja in tudi v azilnem domu sta želela namestitev v isti sobi. Ponoči nista bila v domu. Prvi se je zjutraj ob 6.37 vrnil Tahraoui in se odpravil spat. Adaouri je v dom vstopil ob 8.41. Slabi dve minuti kasneje so ga nadzorne kamere na hodniku posnele, kako hodi proti sobam. Čez tri minute pa je na posnetkih opaziti teči bosega in okrvavljenega oškodovanca, za njim pa obtoženega z nožem v roki. Oškodovanec se je zatekel v jedilnico, kjer je z notranje strani držal vrata, skozi katera je poskušal priti napadalec, z roko in nožem je po njih tolkel s tako silo, da se je razbilo steklo, in kričal, da ga bo ubil. Varnostnik je pred vrata zvlekel mizo, da bi poškodovani ostal na varnem. Medicinska sestra ga je lahko oskrbela šele, ko ga je neki drug prosilec za azil rešil skozi okno jedilnice.

Težko je reči, kaj je bil vzrok za napad. Tako obtoženi kot oškodovanec zagotavljata, da se poznata že leta, da sta si kot brata in da med njima ni bilo nobenih nesoglasij. Oškodovanec je v sodni preiskavi omenil, da je bil Adaouri nasilen do nekega drugega azilanta, Faruka, ter da sta se teden pred poskusom umora tudi stepla. »Včasih ima težave v glavi. Ko pride v spor s komer koli, jaz rešujem te težave, ker sem odgovoren zanj. Verjetno ni bil zadovoljen z rešitvami, ki sem mu jih v sporu s Farukom predlagal,« je povedal Tahraoui, ki sicer kakšnega konkretnega dogodka, ko je imel obtoženi »težave v glavi«, ni znal navesti. Je pa omenil tudi možnost, da se je obtoženi raje odločil ostati v zaporu v Sloveniji, kot da bi ga vrnili v Alžirijo. Ravno 12. aprila so mu namreč zavrnili prošnjo za mednarodno zaščito.

Nasilje mu ni tuje

Oškodovanec je navajal, da ima obtoženi že dolgo psihične težave in da včasih »znori« brez razloga. Zaradi tega naj bi bil v Alžiriji tudi že hospitaliziran »Zelo mi je žal, ni bilo prav ... Ampak ne spomnim se, kaj sem naredil. Doživel sem mrk. Nekaj se mi včasih dogaja v glavi in ne vem, kaj počnem. Ne vem, kaj je bilo takrat, v trenutku sem izgubil razsodnost ... To nisem bil jaz. Nisem normalen človek, to je resnica o meni. Želim, da me napotite na zdravljenje, ne pa v zapor,« je v zaključni besedi povedal obtoženi. A je senat upošteval upošteval izvedensko mnenje dr. Mihe Derganca, izdelano na podlagi dokumentacije naših zdravnikov, tudi s forenzičnega oddelka mariborske psihiatrije, kjer je bil v času pripora petkrat hospitaliziran. Ocenil je, da Adaouri nima duševne motnje, ki bi vplivala na njegov prištevnost. Njegovo ravnanje je posledica osebnostne motnje – je izrazito manipulativen in se odzove agresivno, če kaj ne gre po njegovo. Agresivnost je v azilnem domu kazal še pred prijetjem, ko je razbil steklo v fitnesu in grozil varnostniku. Ko so ga po poskusu umora pripeljali na sodišče, je razbil steklo na vratih, zaradi česar je bil novembra lani obsojen na dvomesečno pogojno zaporno kazen. Težave pa dela tudi v priporu. Na ljubljanski Povšetovi, na primer, je poldrugi mesec po prijetju zanetil požar, povzročil škodo in ogrozil druge pripornike.