Nekdanji župan občine Braslovče Marko Balant in podžupan Vinko Drča sta znova morala sesti na zatožno klop. Tožilstvo obema očita zlorabo uradnega položaja, ker naj bi nekatera kmetijska zemljišča v občini spremenila v zazidljiva, Drča pa naj bi si pri tem pridobil tudi veliko premoženjsko korist. Prvo sojenje se je za oba z oprostilno sodbo končalo že leta 2014. Oba sta bila oproščena obtožb, a se je tožilstvo na sodbo pritožilo in uspelo. Višje sodišče je sodbo razveljavilo, začelo se je novo sojenje, ki pa je bilo tik pred koncem prekinjeno, ker se je morala sodnica, ki je postopek vodila, vrniti na drugo sodišče.
Nova sodnica Maja Manček Šporin je novo sojenje začela decembra lani, a ga tudi zaključila, češ da je kazenski pregon za kaznivo dejanje pridobitve protipravne premoženjske koristi že pred devetimi leti zastaral. A se je tožilka Katja Kunej tudi na lansko zavrnilno sodbo uspešno pritožila, višji sodniki pa so odredili novo sojenje zaradi zlorabe uradnega položaja, saj je zastaral le manjši del iz obtožnice. Sojenje se je torej začelo vnovič, a zgolj s formalnostmi. Nadaljevalo se bo septembra z zaslišanjem treh ključnih prič, medtem ko so se obe zagovornici obdolženih in tožilka strinjale, da izjave doslej zaslišanih 21 prič zgolj preberejo. Obtožena sicer vztrajata, da sta nedolžna.
Občina kršila ustavo in zakon
Zgodba z zemljišči sega v leto 2008, ko je braslovški občinski svet sprejel občinski prostorski red in z njim 140 hektarjev kmetijskih zemljišč z enim zamahom spremenil v 340 zazidljivih parcel, čeprav občina za to ni pridobila soglasja kmetijskega ministrstva. Da vseh parcel ne smejo nameniti pozidavi, je veleval tudi tedanji sklep ministrstva za okolje in prostor. Dve leti pozneje je to, da so v Braslovčah kršili zakon in ustavo, ugotovilo tudi ustavno sodišče, zato je prostorski načrt razveljavilo, s čimer so zazidljiva zemljišča spet postala kmetijska.
Ustavno sodišče je potrdilo, da prostorski načrt, ki ga je občina sprejela v začetku leta 2008, ni veljaven, ker ga občina nikoli ni objavila v Uradnem listu, niti ga ni uskladila z okoljskim ministrstvom. In to kljub temu, da je občina »napako« pozneje popravila in akt v Uradnem listu objavila, misleč, da bo s to formalnostjo zadostila predpisom. Pri tem pa s seznama zazidljivih, kot je ugotovilo ustavno sodišče, ni izločila parcel, za katere sta obe ministrstvi izrecno zapisali, da na njih gradnja ni mogoča.
Tožilstvo se je osredotočilo predvsem na kmetijsko zemljišče v lasti nekdanjega podžupana in predsednika braslovškega odbora za okolje Vinka Drče, ki je že leta 2006 sklenil predpogodbo z lastnikom in direktorjem podjetja Silco Sašem Kronovškom. V njej je pisalo, da mora zemljišče do leta 2008 postati zazidljivo. Pri čemer naj bi se Drča tudi okoristil za dobrih 140.000 evrov. Kot piše v obtožnici, ki jo zastopa tožilka Kunejeva, naj bi Drča tri tedne pred sejo občinskega sveta uslužbencu ministrstva za okolje in prostor Dušanu Janezu Gačniku poslal prošnjo za razlago sklepa, v katerem je pisalo, da lahko prostorski red potrdijo pod pogojem, da občina prostorski red uskladi z mnenjem kmetijskega ministrstva. Tega pa niso storili. Pri čemer naj bi Drča, tako obtožnica, vedel, da Gačnik za to sploh ni pristojen.
Mimogrede, tožilstvo je obtožnico spisalo tudi zoper Gačnika, a ker je ta umrl, je sodišče zoper njega kazenski postopek ustavilo. Drča naj bi svetnike s tem, da jih je pozval, naj sprejmejo predlagani prostorski red, zavedel, saj naj bi vedel, da ta ni usklajen. Da svetniki takšnega prostorskega reda ne bi smeli sprejeti, pa je moral vedeti tudi takratni župan Balant, ki se je zato, skupaj z Drčo, znašel na zatožni klopi.
