V pičlih sedemnajstih dneh so bili v Neaplju ubiti trije najstniki. Konec oktobra je v mlaki krvi na pločniku obležal 15-letni Emanuele Tufano. Najstnik naj bi se ujel v navzkrižni ogenj med rivalskima tolpama, ubila sta ga mladoletnika, stara 14 in 17 let. Nekaj dni kasneje je sedemnajstletnik zaradi prepira o 500 evrov vrednih športnih čevljih znamke Versace ubil 19-letnega Santa Romana. Strelcu, ki so ga pred kratkim izpustili iz zavoda za mladoletne prestopnike, naj bi namreč nekdo stopil na nove čevlje in jih umazal, Romano pa je zgolj skušal umiriti vročo kri. Namesto tega je umrl. V soboto zgodaj zjutraj pa je po strelu v glavo umrl 18-letni Arcangelo Correra. Preiskovalci so najprej sumili, da gre za profesionalno likvidacijo, a se je izkazalo, da ga je ustrelil bratranec. 19-letni Renato Caiafa je sam šel na policijo in priznal, da ga je po nesreči ubil. Pred prijatelji se je bahal s pištolo, jim jo razkazoval, ta pa se je sprožila. Mimogrede, Renatovega brata so pred štirimi leti med oboroženim ropom ubili policisti. Star je bil 17 let.
Neapelj v vojni
Tri nesmiselne smrti otrok, ki so šele dobro začeli živeti, predstavljajo širšo težavo ne le Neaplja ali Italije, temveč celotne Evrope. V spiralo nasilja je ujetih vse več mladih, strelski obračuni med njimi so vse pogostejši, mladi se bahajo z orožjem, z njim pozirajo na fotografijah in jih ponosno objavljajo na družbenih omrežjih. Italijanski mediji Neapelj opisujejo kot divji zahod, kjer lokalni šerifi le nemočno opazujejo, kako otroci streljajo z zadnjega sedeža motorja. Neapeljska tožilka Emilia Galante Sorrentino je prepričana, da bi morala vlada v mesto napotiti vojsko: »Smo v vojni. In mesto bi bilo treba 'zakleniti' s pomočjo organov reda in miru.«
Izpostavila je, da so med polnočjo in jutrom na milost in nemilost prepuščeni kriminalcem. Po navedbah tožilke lokalna kriminalna združba camorra mlade fante oborožuje, jih izkorišča in zlorablja za preprodajo mamil. Ker so tudi sami že začeli razmišljati kot mafijci, nekateri z nasiljem rešujejo tudi povsem vsakdanje konflikte, kot so pohojeni čevlji ali osvajanje dekleta. »Torej gre tudi za kulturni problem.« Takšna miselnost jim daje zgrešen občutek moči, pripadnosti ter nadzora nad območjem. Italijanska vlada je v odziv že napovedala ukrepe za zatiranje nasilja, na najbolj izstopajoče lokacije bodo namestili dodatne nadzorne kamere. V Neaplju naj bi bilo skorajda otročje lahko priti do pištole, mladoletniki se za nakup dogovorijo kar prek spletnih družbenih omrežij.
Preprodajalci, kurirji, skladiščniki
O podobnih tragedijah, le da v drugih državah, smo že pisali. Oktobra je bil v nasilju med tolpami v Marseillu ubit 15-letnik, njegovo smrt bi moral maščevati še leto dni mlajši fant. Odzval se je na oglas na družbenem omrežju, za opravljeno nalogo bi prejel 50.000 evrov. Vse več »mlečnozobih« kriminalcev je tudi na švedskih in danskih ulicah. Lokalne kriminalne združbe otroke najemajo zaradi več razlogov – cenejši so kot izkušeni odrasli, obenem pa jim ob morebitnem prijetju pretijo veliko nižje kazni. Da gre za vse bolj razširjen problem, opozarjajo tudi v evropskem policijskem uradu Europol: »Najnovejši podatki različnih držav razkrivajo, da so mladoletniki prisotni na več kot 70 odstotkih področij kriminala, med drugim pri spletnih goljufijah, preprodaji drog in s tem povezanim nasiljem, tihotapljenju migrantov ...« Na mamilarski sceni največkrat najemajo najstnike, stare med 13 in 17 let, povečini pa so vpleteni v preprodajo kokaina in marihuane. Delajo na različnih položajih, vse od pouličnih preprodajalcev prek kurirjev in dostavljalcev do skladiščnikov.
»Izzivi« in »misije«
Ključne za najemanje mlade sile so spletne platforme oziroma družbena omrežja, kjer naročniki poveličujejo kriminalna dejanja, privabljajo pa jih z denarjem – za umor ponujajo tudi po 20.000 evrov. Za najstnike, ki naj bi izgubili vsakršen smisel za moralo in vrednost človekovega življenja, je to »lahek« denar. Ker oglase objavljajo prek posrednikov, mladoletniki nimajo nikakršnih informacij o strukturi kriminalne mreže, kakor tudi ne o šefih, zato ob morebitni aretaciji policiji ne morejo razkriti nikakršnih pomembnih informacij. Znotraj mreže delujejo tudi nekakšni koordinatorji, ki se prek aplikacije dogovorijo za izvršitev določenega dejanja, zagotovijo orožje in strelivo, običajno pa tudi prevoz do kraja zločina. Za najem mladih uporabljajo posebne kodirane aplikacije, ki omogočajo anonimne pogovore, brisanje sporočil in s tem težjo izsledljivost sodelujočih.
Poleg obljube hitrega zaslužka mladoletnike v svoje kremplje vabijo tudi z uporabo njihovega slenga, emotikonov in različnih šifer, ki jih razumejo le oni, ostali pa ne. V poročilu Europola kot primer izpostavljajo nadomestila simbolov za besede, kot denimo snežinka za kokain ali drevo za marihuano. Tako imenovani naborniki prevzemajo način komunikacije vplivnežev, nezakonite posle in naloge predstavljajo kot »izzive« in »misije« ter jih s tem naredijo na prvi pogled manj nevarne. Tak pristop je znan kot igrifikacija (gamification), zaradi česar mladi na naloge gledajo kot na igro ali tekmovanje. Kriminalne združbe včasih video igre uporabijo celo kot prvi korak pri urjenju v streljanju. Po navedbah Europola so mladi nagrajeni že po zaključku posameznih etap, s čimer se še hitreje ujamejo v lovke kriminala. Podobno kot denimo pri spolnih zlorabah (prek spleta) se mladim tudi na tem področju skušajo najprej približati, pridobiti njihovo zaupanje in jim dati vedeti, kako »posebni« so (strokovni izraz grooming). Največkrat so tarče mladi, lačni pohvale in občutka varnosti oziroma občutka pripadnosti. S čustveno manipulacijo že tako ranljivih najstnikov kriminalne združbe tako brišejo mejo med prijateljstvom in izkoriščanjem. V Europolu so na vse večje število mladih in neizkušenih plačanih morilcev v poročilu sicer opozarjali že leta 2021.
